“Govoril je, da sva prijatelja, da je to nekaj lepega in najina skrivnost”

Civilna iniciativa (CI) Dovolj.je, ki se zavzema za zaščito žrtev spolnih zlorab v Cerkvi, je včeraj razkrila imena treh duhovnikov, ki naj bi zlorabljali otroke. Vodstvo Cerkve stvari pometa pod preprogo, opozarjajo v CI.

LJUBLJANA > “Po zlorabi sem živela dvojno življenje. Na zunaj nenehen nasmeh na obrazu, navznoter bolečina in žalost,” je svojo zgodbo včeraj javno povedala Barbara Kompara, ki jo je, kot trdi, v otroštvu zlorabljal pater Pashal, Jožef Prša. “Ko sem zmogla na glas reči, da sem bila v otroštvu spolno zlorabljena, in ko sem lahko na glas rekla storilčevo ime, sem se počutila kot zmagovalka, močnejša od storilca.”

Neučinkoviti cerkveni postopki

Ko je zmogla izreči na glas storilčevo ime, pa je kaznivo dejanje po civilnem pravu že zastaralo. Da bi preprečila nove žrtve, se je odločila za cerkveno prijavo. Storilčevi nadrejeni so po njenih besedah storilcu šele čez dve leti onemogočili stike z mladoletnimi osebami. Prijava je romala v Rim, od tam pa Komparova do danes še ni prejela odgovora. Cerkveni postopek se je po njenem védenju zaključil brez sankcij za storilca.

Cerkev ne sme biti kritje za zločince

Bivši kapucin Pashal Prša je deloval v Vipavskem križu in v Vipavski dolini, a podrejen je bil svojemu kapucinskemu redu, ne pa Škofiji Koper. Zaradi tega koprski škof za redovnikova domnevna dejanja ni vedel; predstojnik kapucinov je škofa zgolj seznanil s tem, da Prša ni več član kapucinskega reda, pojasnjuje tiskovni predstavnik Škofije Koper Božo Rustja. V koprski škofiji je pred leti odmeval primer diakona, ki je nadlegoval in celo otipaval mladoletnico, zaradi česar je bil leta 2016 pravnomočno obsojen na tri leta in devet mesecev zapora. Diakona je še pred sodnim epilogom doletela cerkvena kazen: škof mu je prepovedal vsak stik z mladoletnimi. Rustja se spomni tudi primera, starega 15 ali več let, ko žrtev zlorabe ni želela prijaviti civilnim oblastem, zato so na njeno željo izpeljali le cerkveni postopek in sankcionirali klerika. Pedofilije v Cerkvi ne smemo tolerirati, poudarja Rustja: “Za človeka, ki izkorišča duhovniški poklic za to, da pride do otrok, ni prostora v Cerkvi.”

Kapucinski pater Pashal je deloval tudi Vipavskem križu in Vipavski dolini. Danes ga ni več med kapucini, duhovniške službe v murskosoboški škofiji na pa naj ne bi smel več opravljati.

Domnevni žrtvi duhovnika Marjana Zupanca, ki je deloval v ljubljanski nadškofiji, med leti 1967 in 1971 pa je bil prefekt vipavskega semenišča, sta pričevali anonimno. “Govoril je, da sva prijatelja, da je to nekaj lepega in najina skrivnost,” trdi žrtev, ki naj bi jo duhovnik začel zlorabljati, ko ji je bilo osem let. Kalvarija naslednje Zupančeve žrtve se je začela, ko je bila v petem ali šestem razredu, trajala pa naj bi osem let. Tudi zanjo je civilni postopek zastaral, cerkveni pa se je končal brez zadoščenja; z izmikanjem pristojnih na ljubljanski nadškofiji, nato pa z borno povrnitvijo stroškov psihoterapevtskega zdravljenja in sklepom, naj se Zupanc žrtvi opraviči. “Opravičilo župnika Marjana Zupanca še vedno čakam. Še vedno,” pravi žrtev.

Igor Vovk

član CI Dovolj.je

“Kdor je na odgovornem mestu in ne zmore odločno ukrepati zoper storilca, mu onemogočiti stik z novimi potencialnimi žrtvami, naj raje odstopi.”

Duhovnik Janez Cerar, ki se je kot žrtev spolne zlorabe prvi javno izpostavil pred tremi meseci, ko je nastala CI za zaščito žrtev spolnih zlorab Dovolj.je, je včeraj obelodanil ime domnevnega storilca. Cerarja naj bi zlorabil duhovnik Jože Planinšek. “Vabim vse žrtve tega duhovnika, da na naši spletni strani podajo prijavo. Do sedaj so bile zoper tega duhovnika podane štiri prijave,” je povedal Cerar.

Prijave zoper 15 duhovnikov

V treh mesecih se je na CI Dovolj.je obrnilo 25 žrtev, ki so prijavile 15 duhovnikov. V 12 primerih gre za zadeve, ki so že bile obravnavane v cerkvenih ali civilnih postopkih, v 13 primeri pa so se oglasile žrtve, ki svoje boleče izkušnji še nikoli prej niso prijavile. Kazenske ovadbe so spisali zoper sedem duhovnikov, zoper ostale pa še zbirajo dokaze.

14 moških in 11 žensk

je doslej podalo prijavo na Dovolj.je.

“Odgovornost za ukrepanje je na škofih in redovnih predstojnikih,” poudarja član CI, direktor Zavoda iskreni Igor Vovk. “Škofje in redovni predstojniki ignorirajo žrtve in našo iniciativo, kjer do srečanj pride, pa zaznavamo strah in nemoč za resno ukrepanje zoper storilce.”

Odvetnik in član CI Tomaž Pisk opozarja, da so se po treh mesecih stvari še poslabšale. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) je sprejela nekatere dokumente za zaščito žrtev, a dokumenti ne spremenijo ničesar, če se ne spremeni miselnost, poudarja. Sklep, da se lahko cerkveni postopek začne šele, ko žrtev dejanje naznani civilnim organom, je po njegovem namenjen temu, da bi bilo postopkov čim manj. Nekatere žrtve namreč nočejo sprožiti civilnega postopka.

V CI Dovolj.je so kritični tudi do delovanja ekspertne skupine za reševanje primerov spolnih zlorab, ki jo je SŠK ustanovila leta 2009. “Ta ekspertna skupina je bila doslej popolnoma neučinkovita tako pri pomoči žrtvam kot pri sankcioniranju storilcev,” pravi Pisk. Ekspertno skupino vidijo kot poskus škofov in redovnih predstojnikov, da se razbremenijo svoje pristojnosti za ukrepanje.

Trije primeri na dve leti

Vodja ekspertne skupine pri SŠK Andrej Naglič te očitke zavrača kot neutemeljene. “Zavezali smo se, da vse primere takoj prijavimo na policijo. Verski uslužbenci so dolžni vse zadeve takoj prijaviti škofom in predstojnikom. Škofje sprejemajo žrtve in njihove svojce,” pojasnjuje Naglič. Na vprašanje, ali v cerkvenih postopkih obravnavajo duhovnike Pršo, Zupanca in Planinška, Naglič ni želel odgovoriti, ker gre za dostojanstvo posameznikov.

SŠK je v preteklosti že podala kazenske ovadbe, v zadnjem času pa obveščanje policije o domnevnih zlorabah poteka avtomatično. “Okvirno obravnavamo tri primere na dve leti, skupno je zdaj ta številka 12 primerov. Veliko primerov, o katerih se zdaj govori v javnosti, je že bilo prijavljenih cerkvenim institucijam in naši komisiji. Bili so ustrezno procesirani. V vseh ni prišlo do rezultata, ki bi si ga žrtve želele, zato se ti primeri zdaj razrešujejo še pred civilno pobudo.”

Ali lahko oseba, obtožena zlorabe, še naprej dela z otroki in mladoletniki, presoja škof ali redovni predstojnik. Če je zadeva stara in ni indicev, da bi storilec dejanje ponavljal, počakajo na zaključek policijske preiskave oziroma na to, da se policija izreče o varovalnih ukrepih približevanja.

---