Država v drugem četrtletju s primanjkljajem v višini 3,6 odstotka BDP

Sektor država je v drugem letošnjem četrtletju ustvaril 546 milijonov evrov primanjkljaja, kar je predstavljalo 3,6 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V prvem polletju znaša primanjkljaj države 927 milijonov evrov. Konsolidirani bruto dolg države pa je konec junija znašal 41,053 milijarde evrov ali 73,5 odstotka BDP, navaja statistični urad.

LJUBLJANA > Drugo letošnje četrtletje je šesto zapored, ko je bilo v sektorju država zaznati rast skupnih prihodkov. V drugem četrtletju so ti znašali 6,334 milijarde evrov. Od prihodkov v enakem četrtletju prejšnjega leta so bili višji za 428 milijonov evrov ali za 7,3 odstotka, je danes sporočil državni statistični urad.

Septembra 10-odstotna letna inflacija in 0,9-odstotna mesečna deflacija
Slovenija je imela septembra na letni ravni 10-odstotno inflacijo, kar je eno odstotno točko manj kot avgusta. K rasti cen so največ prispevale višje cene hrane. Na mesečni ravni je imela 0,9-odstotno deflacijo, na kar je najbolj vplivala pocenitev elektrike, ki je posledica vladne regulacije cen, je danes objavil državni statistični urad. Letna inflacija se je septembra v primerjavi s prejšnjim mesecem znižala z 11 na 10 odstotkov, povprečna letna rast cen pa je bila 8,4-odstotna. Cene blaga so bile v povprečju višje za 12,5 odstotka, cene storitev pa za 5,2 odstotka. Blago dnevne porabe se je podražilo za 14,9 odstotka, trajno blago za 10,5 odstotka in poltrajno blago za 5,1 odstotka. Na letno inflacijo so najbolj vplivale podražitve prehrambnih izdelkov. Cene hrane in brezalkoholnih pijač so se zvišale za 14,4 odstotka, kar je k inflaciji prispevalo 2,4 odstotne točke. Z 1,6 odstotne točke so sledile podražitve naftnih derivatov: tekoča goriva so se podražila za 44,1 odstotka, dizelsko gorivo za 34,8 odstotka in bencin za 20 odstotka. Za 13 odstotkov višje cene stanovanjske in gospodinjske opreme in tekočega vzdrževanja stanovanj so letni indeks dvignile za 0,9 odstotne točke. V enem letu so se najbolj podražila trda goriva (za 91,7 odstotka) in k skupni inflaciji prispevala 0,7 odstotne točke.

Skupne prihodke so najbolj povečali višji davčni prihodki, ki so se dvignili za 244 milijonov evrov ali 8,5 odstotka, najbolj so porasli prihodki iz davkov na proizvodnjo in uvoz.

Skupni izdatki države pa so v drugem četrtletju znašali 6,881 milijarde evrov. V primerjavi z izdatki v istem četrtletju leto prej so se zvišali za 166 milijonov evrov ali za 2,5 odstotka, v primerjavi z izdatki v prvem letošnjem trimesečju pa so bili višji za 728 milijonov evrov.

Pri odhodkih so se najizraziteje zvišali izdatki za socialna nadomestila v denarju in naravi.

Konsolidirani bruto dolg države se je v primerjavi s stanjem na koncu predhodnega četrtletja zvišal za 809 milijonov evrov, predvsem na račun višjega dolga iz naslova kratkoročnih posojil.

Dolg države na centralni ravni je znašal 40,311 milijarde evrov oz. 72,2 odstotka BDP, na lokalni ravni pa 937 milijonov evrov ali 1,7 odstotka BDP. Skladi socialne varnosti so bili na koncu drugega letošnjega četrtletja brez dolga.

---