Dolgotrajni oskrbi se obeta sistemska ureditev, a ne brez pomislekov in opozoril

Po skoraj dveh desetletjih neuspešnih poskusov zdaj kaže, da bo sistem dolgotrajne oskrbe vendarle zaživel v praksi. Polnoletni prebivalci, ki so pri dnevnih opravilih odvisni od tuje pomoči, bi lahko izbirali med različnimi oblikami le-te. A slišati je tudi opozorila, da zakon, ki ga je včeraj sprejemal DZ, obljublja več, kot bo možno uresničiti, financiranje pa ostaja ob tem nedorečeno.

S sistemom dolgotrajne oskrbe  bi primerna nega prišla še do ljudi, 
ki živijo doma in si zdaj pomoči ne morejo privoščiti.
S sistemom dolgotrajne oskrbe bi primerna nega prišla še do ljudi, ki živijo doma in si zdaj pomoči ne morejo privoščiti.  

LJUBLJANA > Zakon o dolgotrajni oskrbi bi se v praksi uveljavljal postopoma, do leta 2025. Šele v letu 2024 je predvideno tudi sprejetje zakona o zavarovanju za dolgotrajno oskrbo.

Enotno ocenjevanje, možnost izbire

Zakon o dolgotrajni oskrbi, o katerem je včeraj pozno zvečer odločal DZ, bi bil namenjen vsem polnoletnim osebam, ki ne zmorejo samostojno skrbeti zase. Lestvica ocenjevanja njihovih potreb bi bila za vse enaka. To bo podlaga, “da bodo osebe s primerljivimi potrebami dostopale do primerljivih pravic,” je pojasnil minister za zdravje Janez Poklukar.

Biserka Marolt Meden, društvo Srebrna nit

“Predlog zakona je nerazumljiv, nedorečen in uporabnikom ne prinaša boljših in dostopnejših storitev.”

Ocenjevalci pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bi upravičence uvrstili v eno od petih kategorij, upravičenci pa bi se sami odločili, na kakšen način bodo uveljavljali pravice. Izbirali bi lahko med formalno oskrbo na domu, formalno oskrbo v instituciji, denarnim prejemkom ali oskrbovalcem družinskega člana. Pravico do slednjega bi imeli le najtežje prizadeti, uvrščeni v četrto ali peto kategorijo. Družinski član, ki bi skrbel zanje, bi dobil 1,2-kratnik minimalne plače.

Sistem dolgotrajne oskrbe bi uvedel tudi nove storitve, med njimi storitve za krepitev zdravja in ohranjanje samostojnosti ter storitve e-oskrbe.

Polnoletni upravičenci, ki so odvisni od pomoči drugega, bi lahko izbirali med institucionalno oskrbo, oskrbo na domu, oskrbo družinskega člana ali denarnim prejemkom.

Zakon o dolgotrajni oskrbi obeta spremembe v institucionalnem varstvu. Predvidene so tri vrste domov za ostarele: v bivalnih enotah z največ 48 posteljami bi bile potrebe po zdravstveni negi najmanjše, oskrbni domovi bi bili najbolj podobni domovom, kot smo jih vajeni, negovalni domovi pa bi bili pretežno namenjeni stanovalcem, ki potrebujejo največ nege in pomoči (četrta in peta kategorija). Stanovalci bi si morali še naprej sami plačati stroške prehrane in bivanja v domovih, zdravstveno in socialno oskrbo pa bi imeli plačano.

Kot je včeraj poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje, Alenka Forte, cilj zakona o dolgotrajni oskrbi ni povečevati število domskih kapacitet, ampak pripeljati oskrbo k ljudem, ki so doma in zdaj zanje ni ustrezno poskrbljeno. “Imamo javno mrežo, ki je tudi s tem zakonom podpiramo, vendar želimo vzpostaviti sistem, pravičen, socialen, ki bo dal storitve tudi tistim, ki so doma,” je dejala.

DZ je včeraj sprejel vsa koalicijska dopolnila k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi, vložena k približno 40 členom. Dopolnila, ki so jih pripravili v Levici, v SD in SAB ter v LMŠ, pa so zavrnili. S 64 glasovi za in štirimi proti so izglasovali, da bo tretja obravnava predloga na naslednji seji DZ.

Financiranje naj uredi naslednja vlada

Za polno delovanje novega sistema bi država v letu 2025 potrebovala nekaj manj kot 744 milijonov evrov. Del denarja bodo morali zagotoviti tudi državljani prek novega socialnega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo.

Iz finančnih projekcij je razumeti, da bi prebivalci novo socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo začeli plačevati sredi leta 2025. Do takrat bi se novi sistem financiral iz virov, ki so temu namenjeni že zdaj - v blagajnah ZZZS, ZPIZ in proračunih občin -, ter s proračunskim denarjem. Vlada si za ta namen obeta tudi evropska sredstva.

Ključni očitek zakonu je, da se ureditev zavarovanja prenaša na vlado in državni zbor v naslednjem mandatu. “Ta vlada zaradi prihajajočih volitev ne želi povedati, da bodo vsi prebivalci morali plačati dolgotrajno oskrbo,” je očitke celotnega levega dela opozicije včeraj strnil poslanec LMŠ Jani Möderndorfer. Kritiki opozarjajo tudi na nejasnosti in nedorečenosti v zakonu. “Predlog zakona je nerazumljiv, nedorečen in uporabnikom ne prinaša boljših in dostopnejših rešitev,” je prepričana Biserka Marolt Meden iz društva Srebrna nit.

V društvu vidijo tudi nevarnost, da se bo področje skrbi za starejše privatiziralo. “Ne smemo dopustiti, da bodo zasebniki služili na račun starejših,” je v družbi poslancev LMŠ, Levice, SD, SAB in nepovezanih, dejala Marolt Medenova.

Z opozorili, da zakon uporabnikom ne bo prinesel boljših in dostopnejših storitev, saj da je nedorečen, konceptualno nerazumljiv, zaradi nerazrešenega vprašanja financiranja pa lahko tudi škodljiv, se je pred dnevi s skupnim pismom oglasilo osem organizacij. Poleg Srebrne niti so med njimi tudi Skupnost socialnih zavodov Slovenije, Socialna zbornica Slovenije in Zveza društev upokojencev Slovenije. Kritikov je še več. Tudi Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, ki bo moral izvajati zakon, je izrazil pomisleke o izvedljivosti vseh rešitev in pomanjkljivih virih financiranja.


Najbolj brano