Digitalizacija med prioritetami vlade, a brez samostojnega resorja

Ukinitev samostojnega ministrstva za digitalno preobrazbo prihaja v času, ko se izpostavlja pomen digitalizacije kot enega ključnih razvojnih vidikov Slovenije.

Direktorica Slovenskega tehnološkega foruma Barbara Krajnc je ocenila, da je digitalna preobrazba orodje ali temelj za bolj učinkovito in produktivno delovanje države, gospodarstva, javne uprave in vseh družbenih sistemov.

“Digitalizacija danes ni več zgolj vprašanje javne uprave ali informacijske podpore, temveč ena ključnih razvojnih politik države,” pa je poudaril direktor Združenja za informatiko in telekomunikacije na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) Nenad Šutanovac.

Kot je opozoril, digitalna preobrazba po ukinitvi samostojnega ministrstva ne postane zgolj tehnična ali administrativna tema posameznega resorja. Ostati mora strateško vodena na ravni celotne vlade, z jasno odgovornostjo, merljivimi cilji in tesnim sodelovanjem z gospodarstvom, je poudaril.

Kljub reorganizaciji digitalizacija med prioritetami

Delovna področja ministrstva za digitalno preobrazbo so bila z reorganizacijo vlade priključena novemu ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo, ki ga vodi Franci Matoz. Kot so zagotovili na omenjenem ministrstvu, digitalna preobrazba ostaja ena ključnih razvojnih prioritet nove vlade. “Odločitev za reorganizacijo ministrstev nikakor ne pomeni zmanjšanja pomena digitalizacije, temveč drugačen organizacijski pristop, katerega cilj je učinkovitejše izvajanje politik in boljše povezovanje digitalnih rešitev z delovanjem celotne državne uprave,” so zapisali.

Ob tem so poudarili, da nova organizacija državne uprave ne spreminja zavezanosti nadaljnjemu razvoju digitalnih storitev, krepitvi digitalnih kompetenc, kibernetski odpornosti ter spodbujanju razvoja ključnih tehnologij, vključno z umetno inteligenco in polprevodniškimi tehnologijami. Vlada bo pri delu na področju informacijske družbe zasledovala tudi cilje iz strategije Digitalna Slovenija 2030, ki so usklajeni z najširšim krogom deležnikov na nacionalni ravni in tudi s strateškimi usmeritvami celotne EU.

Po objavi zadnjega poročila Evropske komisije o stanju digitalnega desetletja junija letos, so se v pristojnem direktoratu že lotili priprave akcijskega načrta za leti 2027 in 2028, v katerem bodo zajeti tudi vsi konkretni ukrepi za doseganje strateških ciljev, so pojasnili na ministrstvu.

Stroka za nov organ za vodenje digitalne preobrazbe

Na GZS so v luči ukinitve samostojnega ministrstva za digitalno preobrazbo predlagali vzpostavitev močne horizontalne službe oz. vladnega urada za digitalno politiko in umetno inteligenco. Kot je pojasnil Šutanovac, bi bil urad zadolžen za strategijo Digitalna Slovenija 2030, usklajevanje akcijskih načrtov strategije, strateško vodenje in upravljanje izvedbe. Prav tako bi se urad ukvarjal z digitalno regulativo, oblikovanjem slovenskih stališč na tem področju, sodelovanjem v EU, razvojem digitalne infrastrukture in vprašanji digitalne suverenosti.

Takšna struktura bi po navedbah sogovornika lahko zagotavljala strateško koordinacijo, spremljanje izvajanja ciljev, povezovanje resorjev ter stalen dialog z gospodarstvom. “Pomembno je, da ima neposredno povezavo z vlado oz. predsednikom vlade, saj digitalna preobrazba ni sektorsko vprašanje, ampak vprašanje razvojnega modela Slovenije,” je zapisal.

V Slovenskem tehnološkem forumu medtem menijo, da bi bilo bolj primerno vzpostaviti organ na ravni vlade, ki bi bil po eni strani skrbnik nekaterih temeljnih informacijskih sistemov države, po drugi strani pa bi združil kar najbolj usposobljene kadre. Ta organ bi obenem deloval kot strokovni partner in svetovalec ostalim državnim organom pri uvajanju novih tehnologij in procesov, je zapisala direktorica foruma.

Po prepričanju Barbare Krajnc je sicer bolj kot organizacijska umestitev pomembno, da se z digitalno preobrazbo ukvarjajo ljudje, ki so strokovno usposobljeni ter poznajo in razumejo vse zahteve in zakonitosti dobro delujočih sistemov.

Na notranjem ministrstvu v tem trenutku ne razmišljajo o ustanavljanju dodatnih organizacijskih struktur, so pojasnili. Kot pravijo, je njihov cilj racionalnejša organizacija državne uprave in učinkovitejše izvajanje nalog znotraj obstoječega sistema.

“Osredotočeni smo predvsem na to, da bo področje digitalne preobrazbe organizirano tako, da bo omogočalo učinkovito medresorsko usklajevanje in hitro izvedbo razvojnih projektov,” so zapisali.

V Združenju za informatiko in telekomunikacije na področju digitalne preobrazbe od nove vlade pričakujejo razumevanje pomembnosti tega področja za celotno družbo, jasno ambicijo, operativno izvedbo in merljive cilje.

Koalicijska pogodba po oceni Šutanovca naslavlja nekatere pomembne razvojne cilje, vendar bi si v združenju želeli, da bi bila digitalna preobrazba še bolj jasno opredeljena kot ena osrednjih razvojnih prioritet države. “Digitalizacija ne sme biti razumljena samo kot modernizacija javne uprave, temveč kot temeljni vzvod za večjo produktivnost, inovativnost, konkurenčnost, kakovost javnih storitev in digitalno suverenost Slovenije,” je zapisal.

Do koalicijske pogodbe so medtem bolj kritični v Slovenskem tehnološkem forumu. “Koalicijska pogodba je glede digitalne preobrazbe zelo skopa oz. nič kaj konkretna, kar ne vliva optimizma,” je ocenila Kranjc. Predvsem pogrešajo omembo informacijske in kibernetske varnosti, še posebej pri kritični infrastrukturi, kot so npr. zdravstveni zavodi, bolnice, je še zapisala.

Temelji za samostojno ministrstvo postavljeni v času prejšnje Janševe vlade

Temelji za samostojno ministrstvo za digitalno preobrazbo so bili sicer postavljeni v času prejšnje vlade Janeza Janše, ko je bila z reorganizacijo vlade vzpostavljena služba vlade za digitalno preobrazbo. Slednjo je kot prvi slovenski minister za digitalno preobrazbo vodil Mark Boris Andrijanič.

Z nastopom vlade Roberta Goloba je sledila nova reorganizacija vlade, v okviru katere se je vladna služba preoblikovala v samostojno ministrstvo za digitalno preobrazbo. Ministrstvo je sprva vodila Emilija Stojmenova Duh, po njenem odstopu pa je funkcijo prevzela Ksenija Klampfer. •