“Denar za bolne, ne za teste tistih, ki se nočejo cepiti”

Veliko nejevolje, zlasti med šolniki in medicinskimi sestrami, zbuja najava, da bo država s 23. avgustom ukinila brezplačno testiranje in bodo vsi, ki potrebujejo negativni test, da lahko delajo, nočejo pa se cepiti zoper covid-19, morali poslej testiranje sami plačati. Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Milan Krek pravi, da ob cepivih, ki jih lahko sam izbiraš, ni več razloga za brezplačno hitro testiranje.

SLOVENIJA > V javnosti se že vrstijo nasprotovanja vladni nameri, da s 23. avgustom ukine brezplačno testiranje za vse za covid-19, ko gre za obvezno pridobitev potrdila, da nisi okužen in torej lahko delaš. Ogorčeni so že učitelji, vzgojitelji, medicinske sestre, negovalci v domovih ostarelih ... Njihovi delodajalci so vsi domala javni zavodi. Ustanovitelji so država ali občine. Če bi ta strošek poslej bil obveza delodajalca, bi bil plačnik tako zanje spet ustanovitelj - država in državni proračun oziroma zdravstvena blagajna.

Hitri testi za varnost, ko ni bilo cepiv

Kaj o tem pravi direktor NIJZ Milan Krek? “Hitre teste je država uvedla iz varnostnih razlogov - za vzdrževanje in ohranjanje množice neokuženih in za hitro iskanje okuženih, da smo jih lahko čim prej umaknili in jim preprečili raznašanje okužbe med sodelavci in bližnjimi.” Cilj je bil ohranjanje zdrave populacije, da je lahko delala in da življenje in dejavnosti kolikor toliko normalno tečejo. “Zdaj te potrebe ni, saj so druge možnosti: imamo na voljo približno 600.000 doz cepiv. Vsak lahko sam izbira, s katerim cepivom se bo cepil in kje (pri osebnem zdravniku, v cepilnem centru, v mobilni cepilni enoti). Lahko se naroči ali se kar pride cepit. Znano je, da je cepljenje dokaj učinkovita zaščita. Testiranje pa ni zaščita pred covidom-19!”

60

milijonov evrov je država že porabila za nakup hitrih testov

12

evrov je ta hip cena enega hitrega testa

Vsak naj se sam odloči in tudi test sam plača

Krek omenja, da stane en hitri test približno dvanajst evrov, bo pa za plačilo po 23. avgustu uradno ceno določilo zdravstveno ministrstvo. “Strošek bo po 23. avgustu moral plačati vsak sam, delodajalci za te potrebe, kolikor je znano, nimajo denarja.”

Še naprej pa bo stroške hitrega testiranja plačala zdravstvena blagajna tistim, ki iz zdravstvenih razlogov ne smejo biti cepljeni, in za še ostale utemeljene opredeljene izjeme.

600.000

doz vseh vrst cepiv zoper covid-19 je ta hip na voljo v Sloveniji

Odločitev za cepljenje je prostovoljna, nikogar ni mogoče vanj prisiliti. Znano pa je, da ima veliko ljudi pomisleke zaradi premalo izkušenj s temi novimi cepivi. Nekateri pa cepljenje odločno zavračajo. Krek komentira: “Vsak se sam odloča glede cepljenja. A poslej bo moral tudi stroške za hitri test plačati sam, če bo želel obdržati službo in na mesec za to pač odšteti približno 5o evrov ali pa se brezplačno cepiti.”

Milan Krek

direktor NIJZ

“Vsak ima pravico braniti svoje prepričanje, a naj zanj tudi plača, če bo treba.”

O nasprotnikih cepljenja pravi, da “imajo pravico zagovarjati svoja stališča, nimajo pa pravice od države pričakovati, da jim bo plačevala testiranje zdaj, ko vsem omogoča zaščito s cepivi. Ni pošteno, da država plačuje testiranje, med tem pa se čakalne vrste za veliko nujnih operacij pri težkih boleznih in stanjih daljšajo, ker tega denarja ne more usmeriti v njihovo skrajševanje. Je to pravično?”

Država je doslej za nakup hitrih testov odštela 60 milijonov evrov. “S to ogromno vsoto bi lahko obsežno skrajšali veliko čakalnih vrst za veliko drugih zdravljenj. Zavedajmo se, da obstaja še veliko težkih bolezni in bolnikov, ne le kovidnih!” opozarja sogovornik in nasprotnikom cepljenja odgovarja: “Vsak ima pravico braniti svoje prepričanje, a naj zanj tudi plača, če bo treba.”

---