Dan D za demografski sklad. Tudi za koalicijo?

Poslanci bodo danes zvečer odločili, ali bo Slovenija po osmih letih, odkar je to obljubila, ustanovila Nacionalni demografski sklad ali ne. Šlo bo na tesno, tudi če koalicija s pomočjo SNS, Desusa in manjšinskih poslancev sprejme zakon, pa je v zraku že grožnja z referendumom. Napovedujejo ga sindikalne centrale, del opozicije pa pravi, da se jim bo pridružil.

LJUBLJANA > Koalicija si je pred letom dni, ko je bil njen član tudi Desus, demografski sklad zamislila kot družbo, ki bi upravljala tako rekoč z vsem premoženjem države. Govorimo o približno 8,5 milijarde evrov, ki jih ima država v kapitalskih deležih v različnih podjetjih.

Sklad bi del denarja porabljal sproti

V Nacionalni demografski sklad bi se najprej preoblikoval Slovenski državni holding (SDH), nato pa bi pod okrilje sklada prišli še drugi upravljalci državnega premoženja. S takšno lastniško in upravljalsko koncentracijo večine kapitalskih naložb države bi se vzpostavil pregleden in bolj učinkovit sistem korporativnega upravljanja družb v lasti države, so prepričani v koaliciji.

Če bo zakon sprejet, bodo sindikalne centrale že jutri začele zbirati podpise za razpis referenduma.

Demografski sklad bi se polnil z dividendami in kupninami od morebitne prodaje deležev. Premoženja ne bi v celoti akumuliral in plemenitil za pomoč pri izplačevanju pokojnin čez kakih 20 let, ampak bi del denarja porabljal že sproti.

Za akumulacijo premoženja bi sklad namenil 40 odstotkov prejetih dividend in 60 odstotkov kupnin od prodaje naložb. V pokojninsko blagajno bi letno nakazoval 40 odstotkov prejetih dividend in 40 odstotkov kupnin od prodaje kapitalskih naložb. Deset odstotkov prejetih dividend bi letno namenjal skrbi za starejše, deset odstotkov pa sofinanciranju družinske politike in štipendiranju.

Zakon o demografskem sladu bi začel veljati 30. dan po objavi v uradnem listu, a napoved referenduma lahko začetek veljavnosti zamakne.

Sklad bo na takšen način povezal različne generacije, je včeraj, ko je predlog zakona še tretjič obravnaval DZ, poslancem zagotovil minister za finance Andrej Šircelj: “Medgeneracijska solidarnost je osnova za to, da bo ta sklad dejansko deloval v smeri zagotavljanja čim večjih pokojnin, na drugi strani pa bo zagotavljal tudi sredstva za starejše, mlajše, družinsko politiko in štipendiranje.” Brez ustrezne skrbi za družine in mlade tudi delavcev, ki bodo s prispevki polnili pokojninsko blagajno, ne bo, je k temu v imenu NSi dodal Jožef Horvat.

Vse premoženje pod eno streho

Prav sprotna poraba denarja pa je za opozicijske SD, LMŠ, SAB in Levica ena najbolj spornih točk. Denar bi bilo treba zbirati in plemenititi kakih 20 let, da bi po koncu tega obdobja sklad občutno pomagal pri financiranju pokojninske blagajne, so prepričani.

Za naštete opozicijske stranke je sporna tudi koncentracija vsega državnega premoženja na enem mestu. Marko Bandelli (SAB) zato v zakonu o demografskem skladu vidi “ponovni poskus največje vladajoče stranke spraviti upravljanje premoženja pod eno streho in pod krinko skrbi za pokojnine razprodati vse, kar je v tej državi še vrednega.” Soniboj Knežak iz SD je vladni koncept demografskega sklada imenoval “večmilijardni in večgeneracijski rop”, Miha Kordiš iz Levice pa meni, da zakon na široko odpira vrata privatizaciji.

Bo sledil referendum?

V opozicijskih strankah so že napovedali, da se bodo, če bo DZ zakon danes sprejel, pridružili sindikatom v prizadevanjih za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma. V LMŠ, Levici, SD in SAB so že marca predlagali, naj DZ razpiše posvetovalni referendum o vladnem predlogu zakona, vendar niso uspeli. Razpis referenduma lahko zahteva tretjina poslancev ali pa 40.000 volilcev.

Če bo zakon sprejet, bodo sindikalne centrale že jutri začele zbirati podpise za razpis referenduma. V sindikatih med drugim nasprotujejo koncentraciji vsega državnega premoženja pod streho Nacionalnega demografskega sklada. Tudi oni so proti sprotni porabi denarja, pa tudi proti temu, da bi se denar porabljal za namene, ki niso povezani s pokojninami. Sindikati pogrešajo predstavnike delavcev pri upravljanju in nadzoru nad delom sklada.

---