Čakš Jager: “Cepljenje v rizičnih populacijah in izpostavljenih skupinah se obrestuje”

Med starostniki in oskrbovanci domov za starejše občane ter med šolniki se že poznajo učinki cepljenja, saj je med njimi malo primerov okužb, je na novinarski konferenci ocenila namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager. Prepričana je, da gre za “dokaz, da se cepljenje v rizičnih populacijah in izpostavljenih skupinah obrestuje”.

LJUBLJANA > Število potrjenih primerov na 100.000 prebivalcev Slovenije v zadnjih 14 dneh znaša 457, na ravni EU pa je 396, torej smo rahlo nad evropskim povprečjem, je povedala Nuška Čakš Jager. Najverjetnejši viri okužb ostajajo enaki kot v preteklosti. Najverjetnejša lokacija prenosa okužbe ostaja družina oziroma skupno gospodinjstvo. Delež pozitivnih okužb se je ponovno nekoliko dvignil, sicer pa stopicljamo med 14 in 25 odstotki, je nanizala.

V zadnjem sedemdnevnem povprečju potrjenih primerov okužb po statističnih regijah imajo najvišji odstotek osrednjeslovenska, podravska in savinjska regija. “Število okužb po starostnih skupinah kaže, da smo s cepljenjem najstarejših starostnih skupin naredili veliko,” je prepričana. Beležimo velik upad obolelih v starostnih skupinah nad 65 let, narašča pa število obolelih v starostnih skupinah od 15 do 24 let ter od 35 do 44 let. “Zato je pomembno, da se cepljenje nadaljuje in razširi na celotno prebivalstvo,” je poudarila Nuška Čakš Jager.

V DSO izjemno malo okužb

Izjemno majhno je tedensko število potrjenih primerov obolelih med starostniki in oskrbovanci domov za starejše občane (DSO), prav tako je med njimi velik upad smrti. V zadnjem tednu so zabeležili štiri primere okužb v različnih DSO. V treh DSO, kjer so pred tedni zabeležili večji porast okužb, vendar ne hudo bolnih, v tem tednu ni bilo novih primerov.

Večjih sprememb pri otrocih in mladostnikih pri okužbah ni. “Pri pedagoškem kadru pa se že vidi upad okužb, kar je posledica cepljenja. To je že drugi dokaz, da se cepljenje v rizičnih populacijah in izpostavljenih skupinah obrestuje,” je zatrdila Nuška Čakš Jager.

“Dokler ne bomo dosegli 60- ali 70-odstotne precepljenosti v populaciji, da bi lahko začeli opuščati zaščitno obnašanje, toliko časa ne smemo pozabiti na previdnostne ukrepe,” je poudarila. In dodala, da se je treba testirati na okužbo tudi ob manjših bolezenskih znakih, denimo smrkanju in bolečem grlu. Za preprečevanje širjenja bolezni so pomembni tudi cepljenje, izolacija in karantena.

V svetu 150 milijonov okužb, tri milijone smrti

Po njenih besedah je v svetu zaznan velik porast okužb v jugovzhodni Aziji, kjer največji del predstavlja Indija. V ostalih delih sveta pa je viden upad primerov okužb. Bližamo se 150 milijonom okuženih in preko trem milijonom smrti v svetu.

V tednu od 19. do 25. aprila je bilo največ okužb zabeleženih v Indiji, sledijo ZDA, Brazilija, Turčija in Francija, ki pa so kljub temu imele upad okužb v primerjavi s prejšnjimi obdobji. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) navaja, da je sledenje okužbam in različicam virusa sars-cov-2 glede na države različno in primerljivost podatkov ni enakomerna, saj temelji na sposobnostih držav, da zaznavajo in spremljajo stvari, je pojasnila Nuška Čakš Jager.

V EU se trend okužb že tri tedne zmanjšuje. Število okužb kljub temu raste in od 31. decembra 2019 do 3. maja 2021 je bilo v tem prostoru 30.937.052 primerov covida-19, od tega 692.002 smrti. Trendi so stabilni ali nakazujejo upad števila okužb. Na ravni EU je 3,8-odstotni upad, v Sloveniji 13,1-odstotni. V nekaterih državah - na Hrvaškem, Nemčiji, Cipru, Latviji, Litvi in Nizozemskem - pa beležijo velik porast števila okužb.

Zanimiv je delež testiranj oziroma velik razpon med državami EU, kjer v 16. tednu beležijo med 1040 in 47.567 testov na 100.000 prebivalcev. Najvišjo stopnjo testiranj je imel Ciper, sledile so Grčija, Češka, Slovenija in Luksemburg.

Zaskrbljujoče pa je, tako Nuška Čakš Jager, da vse države poročajo o veliki zasedenosti bolnic in intenzivnih enot.

O novih sevih malo znanega

Kot je dejala, je za seve, ki prihajajo, je še vedno zelo malo podatkov. Tudi WHO ne navaja, kako so ti sevi občutljivi oziroma kako učinkovita so sedanja cepiva.

Za indijski sev, za katerega se sodi, da se zelo hitro širi, je po opozorilih WHO treba vzeti v zakup način življenja v Indiji in njihove sprostitve vseh omejitev. Prav tako so imeli veliko množičnih srečanj. Priporočilo WHO tako je, da se naprej oceni vpliv opustitve omejitev ter se ugotovi, ali je velika prenosljivost posledica tega ali same mutacije virusa.

“Kaj se bo dogajalo čez poletje, je težko oceniti. Bolj kot se bo virus širil, več bo novih mutacij. Bolj kot ga bomo zamejili, manjša bo možnost novih mutacij,” je povedala Nuška Čakš Jager.

---