Borut Pahor pisal Sergiu Mattarelli

Izjave predsednika Evropskega parlamenta Antonia Tajanija in italijanskega ministra Mattea Salvinija v Bazovici ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov še odmevajo. Predsednik Borut Pahor je italijanskemu predsedniku poslal pismo, skrbijo ga “nesprejemljive izjave, ki želijo ustvariti vtis, da je šlo pri fojbah za etnično čiščenje”.

Nedeljsko zborovanje ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus 
Italijanov pri Bazovici. Foto: Fotodamj@n
Nedeljsko zborovanje ob dnevu spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov pri Bazovici. Foto: Fotodamj@n

LJUBLJANA, BAZOVICA > Ni prvič, da iz italijanske državne ravni slišimo zgodovinske ocene in politična stališča, ki med Slovenci vzbujajo ogorčenje in zaskrbljenost, je v pismu italijanskemu kolegu Sergiu Mattarelli zapisal predsednik republike Borut Pahor. “Vendar se mi zdi pomembno opozoriti, da se prvič na slabše spreminja evropski kontekst sožitja in enotnosti, v katerem postajajo take ocene in stališča še posebej zaskrbljujoča,” je še zapisal.

Pahor v pismu z obžalovanjem ugotavlja, da so ugotovitve skupne, slovensko-italijanske zgodovinske komisije, ki je pripravila končno poročilo o slovensko-italijanskih odnosih v obdobju 1880-1956, v Italiji še vedno preslišane in neupoštevane: “Zato vas po tej poti prosim, da storite vse, kar je v vaši moči, da se odnos do tega poročila spremeni in ugotovitve upošteva, “ je Pahor pozval Mattarello.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani je ob robu slovesnosti v Bazovici izjavil, da je tiste, ki zanikajo pojav fojb in eksodusa, premagala zgodovina in da je tisti, kdor to zanika, sostorilec tistega, kar se je zgodilo. Ob tem je dodal, da naj “živi Trst, naj živi italijanska Istra, naj živi italijanska Dalmacija”. Dejal je tudi, da je tu “na tisoče nedolžnih žrtev, ki so jih ubili zato, ker so bili Italijani”. Notranji minister Matteo Salvini pa je prek twitterja sporočil, da je prišel v Bazovico, da bi počastil tisoče rojakov, ki so jih komunisti mučili, pobili in še žive vrgli v brezna. “Kaj je bila njihova krivda? To, da so bili Italijani. Kdor zanika, dvakrat ubije.” Včeraj se je Tajani opravičil za izjave v Bazovici. Dejal je, da je želel posredovati sporočilo miru, in obžaloval, če so bile njegove izjave napačno razumljene.

Odzval se je tudi premier Marjan Šarec. Prek twitterja je sporočil, da gre za zgodovinski revizionizem brez primere. Dodal je še, da je bil fašizem dejstvo “in imel je za cilj uničenje slovenskega naroda”. Kot je še spomnil v tvitu, je v soboto govoril o želji po potvarjanju zgodovine v Sloveniji. “Enako se dogaja na italijanski strani meje. Žal s strani vidnih politikov, celo EU funkcionarjev.”

Zunanje ministrstvo je v izjavi za javnost opozorilo, da je v nedeljo ob italijanskem obeleževanju dneva spomina prišlo do “poskusov enostranske in selektivne interpretacije zgodovinskih dogodkov na obmejnem prostoru Slovenije in Italije”, ki niso v duhu evropskih vrednot. Zaradi zgodovinskega revizionizma so zaskrbljeni.

Člani gibanja Blocco studentesco - mladinsko veja desničarskega gibanja CasaPound - so na zid pred slovenskim višješolskim centrom v Gorici nalepili plakate z gesli gibanja, na ograjo zavoda pa izobesilo transparent v počastitev žrtev fojb. Približno 150 slovenskih zamejskih dijakov je v soboto v Gorici pripravilo shod in s slovenskimi pesmimi odgovorilo na to fašistično provokacijo. “Župan Občine Gorica Rodolfo Ziberna je z obsodbo fašistične provokacije in zahtevo po preiskavi storilcev pokazal spoštljiv odnos do slovenske manjšine in obenem ostro obsodil to nizkotno dejanje. Cenim njegov odziv, saj to pomeni, da se tako na slovenski kot italijanski strani želimo odločno upreti oživljanju duhov iz preteklosti,” se je odzval novogoriški župan Klemen Miklavič. Poudaril je še, da “naša civilizacijska dolžnost, da zavračamo ideologije, ki so sprle evropske narode in ki so v 20. stoletju pripeljale do tragičnega sosledja krivic. Obujanje tovrstnih simbolov in temačnih idej kjerkoli po Evropi je potrebno obsoditi in preganjati”.

Oglasil se je tudi predsednik DZ Dejan Židan. Predstavnike oblasti je pozval, naj ne izvajajo revizije zgodovine na način, ki je v nasprotju z ugotovitvami mešane slovensko-italijanske zgodovinsko-kulturne komisije: “Pozivam vse, ki želijo krepiti dobre medsosedske odnose in sožitje narodov v EU, da se vzdržijo izjav, ki razburjajo javnost.” Evropska poslanka Tanja Fajon je izjave Antonia Tajanija označila za neverjetne. Pri tem je obsodila revizionizem, ki prihaja s strani nekoga, ki se ima “za pravega evropskega voditelja”.

Sporni italijanski praznik je minuli teden razburjal tudi v Evropskem parlamentu, saj je v njegovih prostorih Nacionalno združenje Furlanija Julijska krajina in Dalmacija v sodelovanju z anonimnim članom parlamenta organiziralo razstavo o italijanskih žrtvah nasilja med in po drugi svetovni vojni pod naslovom Vzhodna meja. Slovenski evroposlanec Ivo Vajgl (Desus) je bil zaradi razstave, ki ne omenja žrtev fašizma, ogorčen in je že takoj pisal Tajaniju.

Oglasili so se tudi Hrvati. Podpredsednik hrvaškega sabora Milijan Brkić je izjavil, da hrvaški narod zelo dobro pozna zgodovino. “Bog ne daj, da bi Italija skrbela za Dalmacijo in Istro, kot so fašisti skrbeli za hrvaški narod v Dalmaciji in Istri.”


Komentar novinarja

Denis Sabadin

Tajanijev dan (ne)spomina

Žal živimo v svetu, ki pozablja in v katerem je potrebno stokrat ponoviti neizpodbitne in dokazane resnice, saj se v nasprotnem izkrivljanje in potvarjanje dejstev lahko prelevi v novo resnico, ki jo javnost nekritično sprejme. Zato je potrebno na vsakoletni ritual, ki se ob dnevu spomina na fojbe in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije dogaja na Tržaškem, tudi odgovoriti z enako mero odločnosti in predvsem z zgodovinskimi dejstvi. Sosede iz Italije, ki se selektivno spominjajo zgodovine,...

Preberi več

Najbolj brano