Bodoči mandatar o hlapcih, Boscarol o skrivnostnemu davku

Komentarji, očitki in mnenja o novi koalicijski pogodbi prihajajoče vlade še vedno dežujejo. Oglasili so se gospodarstveniki, kmetje, ekonomisti, zdravniki, sindikati, delodajalci, sodniki, kulturniki, britansko-slovenska, včeraj pa še ameriška gospodarska zbornica. Medtem ko so delavci in sindikati večinoma zadovoljni, pa s strani gospodarstva letijo kritike.

Ivo Boscarol Foto: Leo Caharija
Ivo Boscarol Foto: Leo Caharija

SLOVENIJA > Po odzivih sodeč se gospodarstvo v novi koalicijski pogodbi čuti zapostavljeno.

Oglasili so se v Združenju delodajalcev Slovenije, kjer so pozvali k posluhu za potrebe gospodarstva. Pa v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije, kjer se jim zdi napačna razveljavitev letos uveljavljenih določb zakona o dohodnini. V združenju Manager so prepričani, da ima koalicija dovolj glasov za izpeljavo potrebnih reform in ukrepov, ki jih predlagajo, da pa jih nekatere napovedi iz koalicijskega sporazuma skrbijo. V Klubu slovenskih podjetnikov (SBC) pravijo, da načrtovani ukrepi ne gredo v prid razvoju podjetništva in širše družbe.

Ključni poudarki koalicijske pogodbe

odprava sprememb dohodninske zakonodaje, preoblikovanje fiskalnega pravila z izločitvijo naložb in pogajanja o spremembah načrta za okrevanje, vrnitev k socialnemu dialogu v okviru ESS, prioritetno reševanje stanovanjske krize, regulacija cen po potrebi, odprava popoldanskega dela zdravnikov pri zasebnikih in koncesionarjih, odprava prekarnosti, dvig minimalne plače na 800 evrov neto in dvig minimalne pokojnine na 700 evrov, pokojninska reforma, sprejem zakona o dolgotrajni oskrbi, posodobitev javnega izobraževanja, dvig javnih sredstev za visoko šolstvo

Pogrešajo več gospodarstva

Odločno so se odzvali tudi v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer v koalicijski pogodbi pogrešajo predvsem večji poudarek na gospodarstvu. Zalo splošen se jim zdi tisti del, ki se nanaša na zeleni preboj, energetiko in okolje, pogrešajo več poudarka na obnovljivih virih energije in omenjajo preveliko osredotočenost na sončno energijo. Opozarjajo, da pogodba ne upošteva slovenske industrijske politike in vloge energetsko intenzivne industrije za oskrbo gospodarstva s surovinami in razvoj novih tehnologij. Pogrešajo načrt, kje in kako nadomestiti izgubljena delovna mesta, če bo zaradi novih usmeritev prišlo do zapiranja tovarn in se bodo investitorji selili v države, bolj prijazne do industrije, je pojasnil predsednik GZS Tibor Šimonka.

GZS skrbi tudi predvidena razveljavitev določb letošnje novele zakona o dohodnini, želijo si prilagoditve delovne zakonodaje, ki bi omogočala večjo mero fleksibilnosti trga dela, krepitev prvega pokojninskega stebra ob aktualni polni zaposlenosti vidijo kot pritisk na dvig pokojninskih prispevkov ...

Zaradi koalicijske pogodbe so zaskrbljeni tudi ekonomisti. Ekonomist Mitja Kovač je denimo dejal, da je predlagana koalicijska pogodba primer “pravega, sicer popolnoma preživetega, centralno-planskega reguliranja celotnih ekonomskih sektorjev in družbenih sistemov”. Njene posledice pa da bodo kmalu vidne v obliki usihanja gospodarske rasti, eksplozije javnega dolga, povečevanja brezposelnosti, zaostajanja za najrazvitejšimi...

Ekonomist Marko Pahor pa je prepričan, da je v pogodbi zelo poudarjena socialna komponenta, čeprav živimo v državi z eno najvišjih stopenj socialne varnosti in najnižje neenakosti v svetu.

Za enega spletnih portalov je pogodbo komentiral tudi podjetnik Ivo Boscarol, ki je celo napovedal nov “skriti” davek na celotno premoženje, ki naj bi ga predvidela nova koalicija in ki bi “udaril” vse Slovence. “Gre za davek, ki se plačuje stalno, vsako leto, pri katerem se bo v osnovo seštelo vse, kar posameznik ima in je zaslužil”, je dejal Boscarol.

Sindikati pozdravljajo obnovo dialoga

Na odzive gospodarstva se je že odzval tudi bodoči premier Robert Golob, ki je na očitke, da koalicijska pogodba stiska gospodarstvo v kot, dejal: “Sistem, po katerem je delodajalec gospodar, ki ga mora delavec brezpogojno poslušati in nima pravice do besede, je sistem hlapcev. Nočemo biti država hlapcev in ne bomo!” Dodal je, da koalicijska pogodba predvideva vključevanje zaposlenih v delovanje podjetij.

Do pogodbe so medtem kritični tudi v zdravniških vrstah. V zdravniški zbornici menijo, da rešitev za zdravstvo ni v prepovedi dela zunaj bolnišnic in zdravstvenih domov, kot to predvideva koalicijska pogodba, pač pa možnost izbire zdravnika. Kmetje pod okriljem Kmetijsko-gospodarske zbornice pa menijo, da je pogodba ohlapna in upajo, da bo imela nova vlada posluh zanje, kot “najšibkejši člen v prehranski verigi”.

Sindikati so medtem nekoliko bolj zadovoljni. V ZSSS v koalicijski pogodbi kot pozitivne vidijo možnost skrajšanja polnega delovnika na 30 ur na teden, ukrepe zoper prekarnost in pokojninsko reformo, ki bo krepila prvi steber. Eden najpomembnejših načrtov pogodbe je, kot meni predsednica ZSSS Lidija Jerkič, obnovitev socialnega dialoga v okviru Ekonomsko-socialnega sveta.

Tudi šolski sindikati pogodbo ocenjujejo kot obetavno.


Komentar novinarja

Tina Milostnik Valenčič

Misija: (ne)mogoče

Ko se skupina sodelavcev loti določenega projekta, je običajno, da se o njem najprej pogovorijo in še preden si razdelijo naloge, določijo načrt projekta. Ta je tudi skoraj vedno deležen kritik, popravkov in usklajevanj, ki jih prispevajo člani ekipe. Le tako lahko načrt postane boljši in iz njega zraste soliden projekt. Podobno je pri koalicijski pogodbi. Ta določa smernice, ki so (oziroma bi v vsaki demokratični družbi morale biti) predmet debate in usklajevanj. Med njimi je najbrž tudi veliko ...

Preberi več

Najbolj brano