Banka Slovenije zaostrila pravila za najemanje kreditov

Banke ne bodo smele več odobravati potrošniških posojil z več kot sedemletno dobo odplačevanja. Hkrati bodo morale pri potrošniških in pri stanovanjskih posojilih upoštevati prihodke posojilojemalca. Ne bodo mu smele naložiti tolikšnih mesečnih obrokov, da bi mu ostalo premalo denarja za preživetje. Ostrejši ukrepi bodo začeli veljati novembra.

Na Banki Slovenije opozarjajo, da banke vse preveč zlahka 
prebivalstvu odobravajo posojila.  Foto: Daniel Novakovic/STA
Na Banki Slovenije opozarjajo, da banke vse preveč zlahka prebivalstvu odobravajo posojila.  Foto: Daniel Novakovic/STA

LJUBLJANA > Banka Slovenije je pravila o kreditiranju prebivalstva spremenila iz priporočil v zavezujoča navodila komercialnim bankam. “Preprečiti želimo prekomerno kreditiranje, prekomerno zadolževanje in prekomerno rahljanje kreditnih standardov,” je namen zaostritve povzel viceguverner in namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc. “Ob tem želimo tudi javnosti sporočiti, kje so meje zdravega zadolževanja.”

Omejili bodo anuiteto

Podatki kažejo, da banke odobravajo posojila s previsokimi stroški servisiranja dolga glede na dohodek posojilojemalca, zato bo Banka Slovenije omejila to razmerje. Če ima posojilojemalec dohodek, nižji od dvakratnika bruto minimalne plače, mu bo smela banka določiti anuiteto največ v višini polovice dohodka, za del dohodka, ki presega ta prag, pa največ v višini 67 odstotkov. V vsakem primeru bo moral posojilojemalcu po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne plače. Če vzdržuje družinske člane, bo moral biti znesek, ki mu ostane, ustrezno višji. Tega razmerja se bodo morale banke držati tako pri potrošniških kot pri stanovanjskih posojilih.

Primož Dolenc

viceguverner Banke Slovenije

“Težko si prestavljamo, da je gospodarska rast manj kot triodstotna, da razpoložljiv dohodek raste med nič in tremi procenti, da imamo zgodovinsko visoko stopnjo zaposlenosti in nizko brezposelnost, kar se lahko le obrne, hkrati pa gre segment bančnega kreditiranja v popolnoma nasprotno smer.”

Druga zahteva se nanaša le na potrošniška posojila. Ročnost njihovega odplačevanja po novem ne bo smela biti daljša od sedmih let. Pri obeh zahtevah centralna banka dopušča izjeme, ki pa so zelo omejene.

Potrošniška posojila prek meje zdravega razuma

Zakaj se je Banka Slovenije odločila za zaostritev ukrepov? Podatki kažejo, da je v letih po finančni krizi rast posojil, ki jih najemajo podjetja, zmerna, letna rast stanovanjskih kreditov je stabilna okrog petih odstotkov, rast potrošniških posojil pa gre prek meja zdravega razuma. “Potrošniška posojila zadnjih nekaj let rastejo precej hitreje kot vsa ostala in hitreje kot gospodarska rast,” je dogajanje povzel Dolenc.

2,9

milijarde evrov je bil avgusta obseg potrošniških posojil

Letna rast potrošniških posojil je že več let nad desetimi odstotki. Banke pri odobravanju ne upoštevajo razmerja med stroški in razpoložljivim dohodkom. Podaljšuje se tudi povprečna ročnost odplačevanja posojil. Obseg na novo odobrenih potrošniških posojil z dobo odplačevanja, daljšo od desetih let, se strmo povečuje. Vse to se dogaja v okoliščinah, ko se je razpoložljivi dohodek prebivalstva komajda kaj povečeval; v zadnjih letih se je rast gibala med nič in tremi odstotki. Gospodarska rast se je zdaj začela umirjati, sedanja visoka stopnja zaposlenosti pa se lahko v prihodnje obrne le navzdol.

Banke bodo po tej zaostritvi beležile manjše dobičke, se strinjajo v Banki Slovenije, a na dolgi rok jim bodo ti ukrepi koristili, saj v svojih portfeljih ne bodo imele težavnih posojil. Dolenc na opozorila, da bo zaostritev kreditiranja prebivalstva zmanjšala domačo potrošnjo, odgovarja, da se le del potrošnje financira s posojili. “Želimo si ekonomsko rast, ki bo temeljila tudi na zdravih kreditnih temeljih. Želimo si, da bodo ekonomsko rast spodbujali tisti, ki so kreditno sposobni in ne prinašajo dolgoročnih tveganj v naš finančni sistem.”

Pri stanovanjskih posojilih Banka Slovenije ostaja pri priporočilu, naj razmerje med zneskom kredita in vrednostjo stanovanjske nepremičnine, s katerim je kredit zavarovan, ne preseže 80 odstotkov.

Znakov za alarm sicer še ni. Poslovanje bank je stabilno, zadolženost Slovencev ni problematična, lahko pa takšna postane, če se bodo nadaljevali sedanji nezdravi trendi. Na Banki Slovenije od bank pričakujejo tudi spremljanje namena, zaradi katerega komitenti najemajo potrošniška posojila, in prilagoditev ročnosti kredita temu namenu. To, da kreditojemalec deset ali celo 12 let odplačuje nekaj, kar je imelo bistveno krajšo življenjsko dobo, je problematično, svarijo.

Banke: ukrepi so pretirani

V Združenju bank Slovenije opozarjajo, da so ukrepi pretirano omejevalni. Takšen pristop po mnenju bank “velikemu delu gospodinjstev v Sloveniji praktično onemogoča ali pa vsaj radikalno omejuje dostop do najetja posojil pri bankah in hranilnicah ter s tem nakup trajnih potrošnih dobrin in nepremičnin.” Zaradi tega bi se najšibkejši del prebivalstva lahko začel zadolževati pri tveganih ponudnikih posojil, ki jih Banka Slovenije ne regulira.

Primož Dolenc

viceguverner Banke Slovenije

“Želimo si, da bodo ekonomsko rast spodbujali tisti, ki so kreditno sposobni in ne prinašajo dolgoročnih tveganj v naš finančni sistem.”

Tako stroga regulacija po mnenju bank ni potrebna, ker posojilojemalci posojila praviloma redno vračajo, slovensko prebivalstvo pa sodi med najnižje zadolžena v Evropi. V bankah bi si pred uvedbo tako omejevalnega ukrepa želeli širšo razpravo, v kateri bi se posvetili tudi vprašanju, kako bo zaostritev vplivala na zasebno potrošnjo in gospodarsko aktivnost.

“Na trgu najprej završi, počasi pa se uredi”
Vsaka zaostritev predpisov seveda vpliva na nepremičninski trg. Najprej završi, potem pa se stvari počasi normalizirajo,” pravi Matija Košir, vodja koprske nepremičninske agencije Re/Max Obala, in spomni na lansko spremembo gradbenega zakona, ki je za šest mesecev praktično zaustavila vse prodaje rabljenih stanovanj, ko je za pogoj za prodajo nepremičnine postavila, da mora prodajalec predložiti tudi gradbeno in uporabno dovoljenje. “In so morali prodajalci vse to nekako priskrbeti in legalizirati gradnje, a se je končno začelo urejati to zatečeno stanje in anomalije. Podobno pričakujem, da bi se zgodilo tudi z morebitno zaostritvijo pogojev za pridobitev stanovanjskih posojil na bankah,” pravi Košir.
Sicer pa, kot ugotavlja Košir, se na trgu v Istri v zadnjega pol leta že čuti “krizica”, v zadnjem času se prodajajo samo nove nepremičnine, starejše ne, ker so cene postavljene previsoko. “Pri tem bi si želel, da bi se v nepremičninskih agencijah bolj posvetili svetovanju strankam, tudi pri postavljanju realnih pričakovanj glede cene. Zdaj namreč vlada velika zmešnjava. Torej, če bi lastniki, stroka in banke pošteno odigrali svojo vlogo, bi lahko zgradili tudi pošten nepremičninski trg,” sklene Košir. KG

Najbolj brano