Andrej Vizjak: “Načrt za okrevanje bo zelen”

Slovenija bo do leta 2050 dosegla podnebno nevtralnost. Ko bodo znane evropske smernice energetsko-podnebnega paketa Fit for 55 (Pripravljeni za 55), bo pripravila še ukrepe za dodatno znižanje izpustov toplogrednih plinov do leta 2030, bolj okolju prijazen bo tudi končni načrt za okrevanje in odpornost, ki ga bomo poslali v Bruselj, je ob današnjem Dnevu zemlje zatrdil minister za okolje Andrej Vizjak.

LJUBLJANA > Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak je sicer uvodoma poudaril, da čeprav smo do marsičesa kritični, mnogi parametri kažejo, da je Slovenija zelena in okolju prijazna država, marsikje zgled drugim: kar 56 odstotkov površine je zavarovane, delež Natura območij je s 37,5 odstotka največji v EU, zelo bogati smo z gozdovi, ki pokrivajo kar 58,2 odstotka površin, “kar pomeni, da so pljuča naše domovine razmeroma obsežna; je pa zelo pomembno, kako ta pljuča negujemo za prihodnje”.

Zelo pomembno je varovanje podzemnih voda, ki so velik privilegij naše države. “Pomanjkanje vodnih virov je zgolj na Obali, kar rešujemo s projektom, ki je deležen veliko kritik. Kar je dobro, saj se bodo tako obliko vale dobre rešitve.”

Podnebna politika bo stvar vlade

“Ključno je, da bo podnebna politika multisektorski projekt cele vlade,” je poudaril minister Vizjak in napovedal, da se bo zato koordinacija podnebnih politik preselila s posameznih ministrstev v kabinet predsednika vlade, od koder bodo usmerjala in koordinirala politike različnih resorjev.

Podnebne ukrepe bo treba še okrepiti

Med načrti ministrstva za naprej pa je izpostavil zlasti podnebne ukrepe. “Včeraj je vlada poslala v državni zbor strategijo razogljičenja do leta 2050 in upam, da bo sprejeta še pred poletnimi počitnicami. Slovenija z njo zamuja, ker smo želeli, da je kar se da konkretna in jasna, da dosežemo cilj ničelnih emisij do 2050. Še več, ta cilj bo do 2050 nadgrajen s ciljem do 2030 znižati emisije toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na izhodiščno leto.” To naj bi storili po juniju, ko bo Bruselj pripravil sveženj napotkov.

Zahtevna točka doseganja teh ciljev bo promet, ki je zelo specifičen in problematičen, je dejal minister in napovedal, da bodo ukrepe usmerili v preusmeritev transporta ljudi in blaga s cest na železnice, v povečanje javnega potniškega prometa, spodbujanje večje zasedenosti vozil, zmanjševanje potreb po vsakodnevni mobilnost, spodbujanje kolesarjenja in pešačenja.

Odpadki: zmanjšati moramo njihovo nastajanje

Ministrstvo pripravlja še druge zakonske predloge, ki sledijo podnebni strategiji in omogočajo sobivanje razvoja družbe in varovanja okolja, pravi minister Vizjak. Pred vladno proceduro sta tako med drugim zakon o graditvi objektov in zakon o varstvu okolja. Slednji bo med drugim predvidel spremembe pri ravnanju z odpadki, pri katerih smo v zadnjih dveh desetletjih sicer naredili pomembne premike (povečali delež ločeno zbranih odpadkov z 8,6 na 72,8 odstotka, recikliranje z 22,4 na 59 odstotkov, zmanjšali količine odloženih odpadkov s 357 na 32 kilograma na prebivalca na leto), predvsem preprečiti nadaljnje večanje odpadkov na prebivalca in kopičenje odpadne hrane. Precej naj bi k temu prispevala zaveza o proizvajalčevih odgovornosti, ki jo bo prinesel ta zakon.

Spremembe energentov

Spremenila se bo tudi raba energentov: “Do leta 2050 bomo opustili rabo premoga, verjetno bo tudi konec življenjske dobe jedrske elektrarne Krško, zato načrtujemo alternativne proizvodne vire za te objekte. Veliko polagamo na jedrsko opcijo tudi naprej - ta strategija omogoča nadaljevanje priprav, da se bomo kasneje lahko odločili, kateri jedrski objekti in v kakšnem obsegu da ali ne,” pravi minister Vizjak.

Na vprašanje, ali njegovo ministrstvo podpira nadaljnjo rabo plina in gradnjo novih plinovodov, kot je denimo Ajdovščina-Lucija, je odgovoril, da podpirajo plin le kot prehodni energent, ker ima pol manj emisij kot nafta, zlasti kot rezervo ob izpadu drugih zmogljivosti, zadržani pa so do gradnje novih plinovodov.

Veliko pozornosti bodo posvetili obnovljivim virom energije, tako za proizvodnjo toplote kot tudi elektrike. Vizjak se bo zavzemal za gradnjo hidroelektrarn povsod tam, “kjer je okoljsko to sprejemljivo.”

Po napovedih se bo do 2050 poraba električne energije v Sloveniji povečala za 50 odstotkov, ker se bo tovorni promet selil s cest na železnice, ker se s fosilnih goriv na elektriko selijo sistemi ogrevanja prebivalstva in potrebe industrije.

Načrt za okrevanje bo bolj zelen kot osnutek

Prehod v bolj zeleno družbo ne bo poceni, stal nas bo od 21 do 27 milijard evrov, napoveduje minister. Del denarja seveda pričakujemo iz EU, tudi iz programa za okrevanje in odpornost. Končni načrt, ki ga bo Slovenija poslala v Bruselj do konca meseca, bo bolj okoljsko naravnan kot so bile prve različice, je zatrdil minister: v njem bo manj vlaganj v ceste in več v železnice, v protipoplavno zaščito, varovanje vodnih virov.

---