(ANALIZA) Koalicija v naletu, opozicija pa spi

Potem ko je Robert Golob v zadnjih štirih letih opravljal naloge predsednika vlade, je bila selitev v opozicijo zanj travmatična. Koliko politične avtoritete je po odhodu z oblasti ostalo prvaku Svobode, da rehabilitira politični prostor levo od sredine? Se bo privadil na neformalno vlogo vodje opozicije ali bo zapustil politično areno?

Lumparije v parlamentu

Politolog z ljubljanske fakultete za družbene vede Igor Lukšič ocenjuje, da se koalicija in opozicija še vedno ukvarjata s prejšnjim mandatom: "Nova vlada spreminja odločitve predhodnice, opozicija pa svoje prejšnje rešitve brani. Ker je prejšnja vlada marsikje zavozila pri načelni drži (spomnimo – pri kadrovanju je čistila "janšiste"), zdaj pri reakciji na kadrovsko čistko nove vlade nima kredibilnosti. Njen prostor je sorazmerno omejen. V večstrankarskem sistemu je bolje, da je opozicija pestra in napada vlado z različnih pozicij. Ključno je, da je enotna pri glasovanju o interpelacijah, kjer lahko izmeri vladno večino. Sicer pa je najbolje, da ima vsakokratna opozicija jasno vlogo pri izboljševanju vladanja vsakokratne oblasti. Tu smo v vseh mandatih praviloma zelo šibki. Kaže, da tudi v tem mandatu v tej dimenziji ne bo sprememb." Po njegovo vladna ponudba opoziciji za sodelovanje v partnerstvu za uspešno Slovenijo ni mogla biti sprejeta in vzeta resno: "Vlada bi morala narediti predhodne korake in zarisati dimenzijo možnih poti. Kolikor bolj bo vladna večina šla radikalno v smer večanja primanjkljaja in hkrati manjšanja kvalitete življenja ljudi, toliko bolj se bo opozicija, če že ne v parlamentu, pa v javnosti in na ulici, bolj oglašala."

Stranke levo od sredine so po zamenjavi oblasti večkrat presenečene nad ravnanji desnega bloka.

Foto: Sinisa Kanizaj/sta

Desni blok je medtem ob vzdržanosti Demokratov opoziciji onemogočil ustanovitev dveh preiskovalnih komisij, ki bi se ukvarjali z afero Black Cube in obvodnim financiranjem strank, saj koalicijski poslanci niso prispevali glasov za sprejem dnevnega reda izredne seje. Opozicija meni, da ji je bila ob teptanju demokracije kršena ustavna pravica, čeprav se ji je ponudila priložnost, da bi preglasovala koalicijo, če bi v parlamentu zasedali vsi poslanci Svobode in SD, a nekaterih ni bilo v dvorani. Gre za onemogočanje opozicije ali se opozicija onemogoča kar sama? "Opozicija ne razume najbolje, kaj vse ima na razpolago, medtem ko koalicija zelo dobro ve, kaj pomeni parlamentarni nadzor, zato se obnaša nasilniško in nasprotnikom iz rok izbija instrumente. Parlamentarni boj poteka kot v šolski menzi, ko ti lokalni nasilnež namerno zbije hrano s pladnja. Koalicija poskuša omejevati opozicijo, kolikor je mogoče, kar kaže na šibkost vladnih strank, ki razumejo, da ne bi preživeli parlamentarnega nadzora, kakršnega so sami izvajali v času Golobove vlade," pravi politični analitik in ustvarjalec v medijih Aljaž Pengov Bitenc. Potezo koalicije, ki ni želela sprejeti dnevnega reda seje, označuje za lumparijo: "Opozicija spoznava, da je pomembno čisto vsako glasovanje. Zdaj vedo, da je tudi potrjevanje dnevnega reda postalo borba. Nič več ni samoumevno, zato opozicija ne more biti vsakič presenečena nad ravnanji koalicije."

Golob – strateg ali pretepač

Golob se po volitvah pogosto pojavlja na družbenih omrežjih in v slogu aktivista na ulicah nagovarja volivce, naj oddajo podpis za izvedbo zakonodajnih referendumov. Lukšič je ob tem spomnil, da so Goloba razglašali za drugega Janeza Drnovška, toda dolgoletni predsednik LDS nikoli ni bil vodja opozicije. "Za Goloba je prehod v opozicijo zahtevna naloga, za katero mora gotovo razmisliti, ali se je bo sploh lotil. To bo storil, če bo imel vsaj nekaj trdnih zavez centrov moči na svoji strani, da bi lahko ponovil mandat predsednika vlade. Teh zavez verjetno ne bo," meni Lukšič, ki opoziciji svetuje, naj v politični boj vključi tudi ljudi, ki bi se v politiki bolj izpostavili predvsem s svojo izkušnjo in znanjem na določenih področjih.

Stranka Resnica (na fotografiji poslanka Katja Kokot) na glasovanjih v državnem zboru skrbi za uresničevanje interesov SDS.

Foto: Sinisa Kanizaj/sta

Če ima Golob politično avtoriteto za vodenje opozicije, mora po mnenju Pengova Bitenca še dokazati, da je je vreden, saj se spoštovanje ne zgodi samo po sebi. "Golob mora s svojimi dejanji, potezami in nastopi pokazati, da zmore opravljati vlogo strateškega misleca, ne pa pretepača. Nič ni narobe, da gre med ljudi, saj vemo, da uživa v pozornosti, a če želi postati pretepač, ne more biti vodja opozicije. Njegova glavna vloga je, da vsako minuto razmišlja o tem, kako bo preprečil namere koalicije, da povozi demokratične uzance. Golob je gotovo zmožen postati vodja opozicije, večje vprašanje pa je, ali ga to veseli. Če motivacije ne bo našel, bi bilo morda bolje, da to vlogo prepusti komu drugemu. Kot predsednik največje opozicijske stranke je še vedno najbolj kvalificiran za vodjo opozicije, četudi mu ta status osebno ne diši," pravi naš sogovornik.

Opozicija bi morala po njegovo pritiskati na koalicijo po celem igrišču, saj se s tem povečuje možnost, da vlada ne zdrži celotnega mandata. Po prehodu v opozicijo je Golob naznanil ustanovitev vlade v senci, ki nastaja izključno v domeni Svobode. "Nemara bi v vlado v senci lahko povabil vsaj Levico, če ne tudi SD. Ob tem se poraja vprašanje, ali imajo opozicijske stranke dovolj širok strateški vpogled v politično dogajanje. Če opozicijo zanima samo demontaža njihovih prestižnih projektov, so opleli, saj je ključno vprašanje demontaže osnovnih demokratičnih postulatov v državi. Ti ne bodo umrli z neko veliko potezo koalicije ali radikalno spremembo ustave, ampak takrat, ko opozicija ne bo zagnala kravala vsakič, ko bo kršen poslovnik in se bodo vladajoči obnašali kot pocestniški nasilneži," je zaključil Pengov Bitenc.