20. obletnica Univerze na Primorskem: cenjena v tujini, premalo prisotna doma

Univerza na Primorskem te dni praznuje 20. obletnico svojega obstoja. Predvidoma bo prav ta mesec študij na njej zaključil 20.000. diplomant, 318 doktorandov pa je doslej uspešno zagovarjalo doktorat znanosti. Univerzi je uspelo prodreti in se dobro vpeti v mednarodno znanstveno okolje. Njena prva rektorica dr. Lucija Čok bi si želela, da bi postala bolj opazna in vključena tudi v razvoj domačega prostora.

Univerza na Primorskem te dni praznuje 20. obletnico svojega 
obstoja. Foto: Tomaž Primožic/FPA
Univerza na Primorskem te dni praznuje 20. obletnico svojega obstoja. Foto: Tomaž Primožic/FPA

KOPER > “Univerza na Primorskem od začetka in danes vedno bolj uteleša bistvo primorskega prostora - iznajdljivost in spoštovanje ob sobivanju različnih kultur, navdihujoče okolje, ki ga zaznamujeta tako trma kot neizmeren pogum, drznost in pa odprtost v svet,” o univerzi pravi njena rektorica dr. Klavdija Kutnar.

Klavdija Kutnar Foto: Tomaž Primožič/FPA

Univerza z devetimi članicami

Ob ustanovitvi so bile članice Univerze na Primorskem Fakulteta za humanistične študije, Fakulteta za management, Pedagoška fakulteta, Turistica Visoka šola za turizem Portorož (danes Fakulteta za turistične študije - FTŠ Turistica), Visoka šola za zdravstvo Izola (danes Fakulteta za vede o zdravju), Znanstveno-raziskovalno središče Koper (sedaj samostojni zavod) in Primorski inštitut za naravoslovne in tehnične vede Koper (danes Inštitut Andrej Marušič). Danes so članice še Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije, Študentski domovi in Univerzitetna knjižnica.

Mednarodno prepoznana in uspešna srednje velika univerza

“Na vsakdanji ravni okolju prinaša nove možnosti za študij tako slovenskim kot tujim študentom, ki predstavljajo življenje mestnega jedra, in pa za delo - ne le sedanjim zaposlenim, temveč mladim, ki se lahko po študiju drugje vračajo domov,” dodaja. “Gospodarstvu predstavlja vir usposabljanja kvalitetnih kadrov v sodelovanju in poslušanju njihovih potreb. Nenazadnje pa je pokazala, da so imeli njeni pobudniki prav in da je bila na tem prostoru univerza ne le nujno potrebna, temveč prava odločitev za uspešen razvoj regije.”

V tem študijskem letu je na fakultete, ki delujejo pod okriljem univerze, vpisanih 5745 študentov, od tega jih je 1122 oziroma 20 odstotkov iz tujine. Vpetost UP v mednarodno okolje je na visoki ravni. Njeni vsebinski izzivi v bližnji prihodnosti so povezani s članstvom v Evropski mreži inovativnih visokošolskih inštitucij (European Network of Innovative Higher Education Institutions - ENIHEI) in Evropski univerzi Transform4Europe (T4EU).

Dr. Klavdija Kutnar

rektorica UP

“V prihodnje želimo biti še naprej prepoznani kot fleksibilna, inovativna, trajnostno naravnana, sodobna in drzna univerza, ki bo še naprej prosperirala v mednarodnem prostoru.”

Mrežo ENIHEI je ustanovila Evropska komisarka za inovacije, raziskave, kulturo, izobraževanje in mlade, Mariya Gabriel v letu 2022. Mreža združuje 38 inštitucij - 28 univerz iz držav članic EU in deset evropskih univerz, ki jih je delegirala Evropska komisija. “Gre za predstavnike najbolj inovativnih in propulzivnih institucij, izbranih med 5000 evropskimi visokošolskimi inštitucijami,” pojasnjujejo na rektoratu UP. V jeseni pa bo UP postala tudi polnopravna članica evropske univerze Transform 4 Europe, ki jo sestavlja deset univerz in dodatno univerza v Mariupoliju s skupnim imenovalcem delovanja na obmejnih prostorih.

Med ključnimi investicijskimi projekti prihodnjih let so izgradnja nove stavbe UP Fakultete za vede o zdravju, nadaljevanje del za prenovo Servitskega samostana in iskanje možnosti za povečanje števila študentskih ležišč.

Dr. Lucija Čok

prva rektorica UP

“Zamislili smo si jo bolj ali manj tako veliko, kot danes tudi je. Nikoli je nismo videli kot zelo velike univerze, ampak kot univerzo, ki bi združevala vse potenciale tega prostora.”

Univerza s 730 zaposlenimi je zasledujoče cilje iz svoje srednjeročne razvojne strategije “danes mednarodno prepoznana in v svetovnem merilu predstavlja uspešno srednje veliko univerzo,” pojasnjuje dr. Kutnar, četrta rektorica UP. “To nam dokazujejo ne le pridobljeni certifikati in uvrščenost na lestvice (QS lestvica univerz / QR World University Rankings 2023 in svetovna lestvica univerz THE Times Higher Education), temveč tudi to, da nam zaupajo organizacijo pomembnih dogodkov - med preteklimi naj omenim našo organizacijo 8. Evropskega kongresa matematike leta 2021, med prihajajočimi pa septembrski Svetovni kongres Mednarodne zveze za preprečevanje samomora - IASP. Pridobitev Unesco katedre na UP FHŠ je prav tako jasen pokazatelj odličnosti,” našteva. “V prihodnje želimo biti še naprej prepoznani kot fleksibilna, inovativna, trajnostno naravnana, sodobna in drzna univerza, ki bo še naprej prosperirala v mednarodnem prostoru,” dodaja.

Premalo opazna v domačem okolju

Kako pa se začetkov univerze spominja in na prehojeno pot gleda njena prva rektorica in danes zaslužna profesorica UP dr. Lucija Čok? Pred 20 leti so se z ustanovitvijo Univerze na Primorskem uresničile več desetletne sanje primorskih izobražencev, pravi. “Ko je nastajala, je bilo zelo veliko soglasje, da je univerza potrebna, da mora na Primorskem nastati sedež intelektualnega potenciala, ki bo koristil tako temu kot širšemu slovenskemu in srednjeevropskemu prostoru. Celotno gospodarstvo, gospodarska zbornica, primorski župani vse do Komna so podpisovali pismo o nameri v podporo nastanku univerze,” se spominja enotnih zavzemanj za to, da Koper postane univerzitetno središče.

Jadran Čalija

predsednik sveta KS Koper-Center

“Prisotnost študentov iz drugih okolij, drugih držav še dodatno potrjuje, da je Koper odprto in multikulturno mesto, kjer so ljudje radi.”

Lucija Čok Foto: Tomaž Primožic/FPA

“Zamislili smo si jo bolj ali manj tako veliko, kot danes tudi je. Nikoli je nismo videli kot zelo velike univerze, ampak kot univerzo, ki bi združevala vse potenciale tega prostora. Ob ustanovitvi smo si želeli, da bi bila poleg tudi Fakulteta za pomorstvo in promet in da bi se z UP povezala tudi Nova Gorica, a se to dvoje ni uresničilo. Univerza prostora, kjer deluje, ne povezuje dovolj, bolj se je vključila v mednarodne povezave,” opaža prva rektorica.

5745

študentov je letos vpisanih na primorsko univerzo,

730

oseb je zaposlenih na UP, od teh je

480

visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter raziskovalcev zaposluje

Poudarja, da je mednarodna prodornost univerze nekaj zelo dobrega, a po drugi strani je pomembno, da zažene korenine doma: “Zato je opaziti, da je v lokalnih okoljih obalnih občin in Primorske premalo opazna. Univerza mora biti vidna in vključena v njihov razvoj.”

V 20 letih univerza ni uravnovesila razvoja vseh ved, ključnih za okolje, v katerem deluje in za širši slovenski prostor. “Istra je neizčrpen laboratorij po eni strani družboslovno-humanističnih ved, ker je stičišče kultur, jezikov in narodov, po drugi strani pa je biotska raznolikost narave tukaj tako bogata, da prav terja naravoslovne programe,” pravi dr. Lucija Čok o priložnostih, na katere bi morala staviti univerza in zanje pridobivati tudi več sredstev. Prva rektorica pogreša zlasti več specifičnih naravoslovnih programov, vezanih na biologijo, morje, okoljevarstvo. K zastoju in manjšemu vpisu študentov so v preteklosti botrovali tudi spori in ločitev Znanstveno-raziskovalnega središča Koper od univerze. Fakulteta za humanistične študije si po tistem še ni povsem opomogla in ne dohiteva ostalih ved, opaža Čokova.

Študentje so postali del mesta

Odločitev za ustanovitev primorske univerze je bila zelo pozitivna in vedno bolj se kaže, kako lahko njene članice z razvojnimi projekti pozitivno vplivajo na občino in širšo regijo, poudarja Jadran Čalija, predsednik sveta Krajevne skupnosti Koper-Center. Koprčani se imajo Univerzi na Primorskem zahvaliti za nekatere dobre projekte, ki izboljšujejo kakovost življenja v mestnem jedru. Fakulteta za humanistične študije je, na primer, naredila register dreves v Kopru in pripravila usmeritve za njihovo zaščito, da ne bi prihajalo do nepremišljenih sečenj, skupaj z UP so se lotili tudi revitalizacije ploščadi ob Garibaldijevi ulici, da bi zavarovali in ohranili kulturno dediščino mesta. “Ljudje hočejo konkretno videti, kako je primorska univerza vpeta v mesto, posluša probleme ljudi in skuša sodelovati pri njihovem reševanju. S tem se gradi zaupanje prebivalcev do takšnih ustanov,” pravi Čalija.

Tudi študenti popestrijo mesto, poudarja predsednik sveta KS. “Verjetno brez študentov ne moremo več biti; tudi oni so postali del našega mesta. Prisotnost študentov iz drugih okolij, drugih držav še dodatno potrjuje, da je Koper odprto in multikulturno mesto, kjer so ljudje radi. Dobro bi bilo, da bi študentje, ki so tukaj pridobili znanje, imeli možnost ostati, se stalno naseliti in si ustvariti družino.” To pa je izziv za tiste, ki načrtujejo stanovanjsko in druge javne politike.


Komentar novinarja

Denis Sabadin

Pot ni bila le strma, temveč tudi vijugasta

Da ima največje primorsko mesto univerzo, se nam v letu 2023 zdi samoumevno. A pred 20 leti je bilo to prelomno, malodane revolucionarno dejanje. To so bili časi, ko je slovenska Istra rasla, gospodarstvo je bilo uspešno, trgovina je cvetela, z Istrabenzom, Luko, Intereuropo in drugimi podjetji, med drugim je regija dobivala tudi dnevni časopis, se je zdelo vse dosegljivo, tako da se je potreba po visokem šolstvu pojavila organsko - od spodaj navzgor. Hkrati so se vse zvezde v pravem trenutku ...

Preberi več

Najbolj brano