Anika Černigoj: “Krogi uspešnih ljudi so v Sloveniji precej zaprti”

Anika je nasmejana in zgovorna Ajdovka, pesnica, ki ima zelo rada slovenski jezik in ki uživa v poučevanju slovenščine. Kot številni njene generacije z negotovostjo gleda na to, kaj jo čaka, ko bo treba zakorakati na trg dela. Kako načrtuje svojo karierno pot, kje vidi največje izzive in česa si najbolj želi?

Anika Černigoj: “Največji problem je, ko te nihče ne vidi. Samo to 
bi bilo potrebno. Če nimaš ljudi, ki bi te drugim pokazali, te nihče 
ne more videti.” Foto: Tomaž Primožič/FPA
Anika Černigoj: “Največji problem je, ko te nihče ne vidi. Samo to bi bilo potrebno. Če nimaš ljudi, ki bi te drugim pokazali, te nihče ne more videti.” Foto: Tomaž Primožič/FPA

Preden se je vpisala na fakulteto, je bila Anika Černigoj prostovoljka pri projektu Popoldan na cesti, kjer je pomagala otrokom iz socialno ogroženih družin. “Živimo v času, ko si ljudje nočejo pomagati med sabo, vsakdo te bo prej 'potunkal', kot ti pomagal. Še posebej to občutijo socialno ogroženi otroci, ki v šoli ne dobijo zadostne pomoči.” Pravi, da se po njenih izkušnjah nekateri učitelji ukvarjajo samo z najboljšimi učenci, medtem ko se s pomoči potrebnimi otroki ne želijo ukvarjati. “Pri delu z otroki sem se kot prostovoljka naučila potrpežljivosti. Vesela sem, da mi otroci zaupajo,” še pove.

Teorija je eno, praksa povsem drugo

“Na srednji vzgojiteljski šoli so nas učili teorije, kako delati z otroki, kot prostovoljka pa sem bila postavljena v realne življenjske situacije.” Žal ji je, da na srednji vzgojiteljski šoli niso podpirali njenega prostovoljnega dela. “Veliko mojih profesorjev sploh ni vedelo, da se s tem ukvarjam. Na nekaterih šolah dobiš status prostovoljca, če si na kakšnem področju zelo aktiven, a pri nas žal ne. Včasih sem celo imela občutek, da so nekateri učitelji prostovoljstvo dojemali v smislu ‘Tako nizko se boš spustil in boš njim pomagal.’” Meni, da bi šola morala promovirati prostovoljstvo tudi s pomočjo oglasov in s tem sporočati, da bodo prek prostovoljstva dobili izkušnje, s katerimi bodo nadgradili svoje šolsko znanje.

•Lokavec, Občina Ajdovščina

•Obiskovala Srednjo šolo Veno Pilon Ajdovščina, smer predšolska vzgoja.

•Obiskuje prvi letnik slovenistike na Fakulteti za humanistične študije v Kopru.

•Pred začetkom študija je bila štiri leta prostovoljka in koordinatorka pri Škofijski Karitas Koper pri projektu Popoldan na cesti, kjer je z brezplačno učno pomočjo pomagala otrokom iz socialno ogroženih družin v Ajdovščini in okolici.

•Izdala pesniško zbirko Mavrice, ki vsebuje 53 pesmi.

Aniki Černigoj je delo uredništva predstavila tudi urednica spletne izdaje Primorskih novic Ilona Dolenc.

Mika jo tiskana beseda

V življenju se želi preizkusiti v različnih delih: rada bi bila novinarka, lektorica, urednica kakšnega tiskanega medija. “Kot urednik dobiš vpogled v različne zgodbe. Izbrati moraš najbolj primerne, iz njih moraš narediti primerno celoto. Odlično moraš znati razdeliti prostor, ki ga imaš na razpolago.” Stikov z novinarji in uredniki nima in tudi ne ve, kako bi do njih prišla. Zanima jo tudi učenje tujcev slovenskega jezika, saj pravi, da “se od tega da preživeti”. Posebej odrasli imajo v glavi sistem svojega jezika in izziv, ki ga rada sprejme, je, kako jim priučiti strukture našega jezika.

Mladenke, mladeniči, kje ste?

Delo v medijih je specifično, nepredvidljivo, dinamično - in prav zaradi tega privlačno. Ne za vsakogar, kdor želi predvidljiv urnik in zagotovilo, da bo vsak dan ob 17. uri lahko doma ali na rekreaciji, ta se v novinarski poklic najbrž niti ne poda. Če pa se vendarle poda vanj in se po spletu naključij znajde v katerem od uredništev, delo opravlja birokratsko, v najboljšem primeru povprečno, po liniji najmanjšega odpora. To je slabo, slabo za posameznika, za dotični medij in medije kot branžo, ki že tako ali tako ne preživlja najboljših časov.

Na Primorskih novicah mlade z veseljem sprejmemo, jim odpremo vrata, jih pošljemo med ljudi in na teren. Veseli smo radovednih, samozavestnih, energičnih mladeničev in mladenk. Vemo, da nas bodo današnji študenti nekoč v prihodnosti “nasuvali v rit” in nas nadomestili na uredniških, komentatorskih, poročevalskih mestih, ampak do takrat se lahko od njih veliko naučimo. Zato igro in “tveganje” sprejemamo. “Starčki” namreč še snapchata nismo osvojili, pa nam že grozi tik-tok! Od koga, če ne od mladih, bomo izvedeli, kaj to sploh je?

Antiša Korljan, odgovorni urednik Primorskih novic

Anika razmišlja o poklicu novinarke, lektorice ali urednice kakšnega tiskanega medija.

Boji se, da nikoli ne bo prišla do svojega cilja, “ker je pot do tja pretežka. Vsi strokovni krogi so za mlade precej zaprti, ker se odrasli bojijo tveganja. Mladi veljamo za nazanesljive sodelavce, vendar nismo vsi taki.” Pravi, da je težko pridobiti izkušnje na svojem področju, saj ti nihče ne ponudi priložnosti. “Kot pesnica za svojo promocijo ne delam ničesar, ker si tega ne upam. Ne moreš vedeti, kako te bodo ljudje sprejeli, bojim se zavračanja, da moje pesmi ljudem ne bodo všeč. To ni samo moj, ampak širši družbeni problem.”

O delu uredništva iz prve roke

V septembru smo Aniki Černigoj uresničili željo po tem, da bi bolje spoznala novinarsko delo in nastajanje časopisa. Za teden dni smo jo povabili v koprsko uredništvo Primorskih novic in ji po uro ali dve na dan odstirali pogled v naše delo. V družbi urednice spletnega uredništva Primorskih novic Ilone Dolenc je spoznala naravo spletnega dela, posebnosti pokrivanja kroničnih vsebin ji je razložila urednica kronike Sijan Pretnar, o tem, kako zanimivo, a zaradi nestanovitnega urnika tudi naporno je lahko spremljanje kulturnih dogodkov, pa ji je pripovedovala novinarka kulturnega uredništva Maja Pertič Gombač. Anika je pokukala tudi k tehnikom, ki novinarske vsebine “postavljajo” na časopisne strani, med enim od obiskov pa se je tudi sama preizkusila v pripravi novinarskega prispevka.

“Bilo je super, saj sem spoznala, kako nastaja časopis, česar prej nisem vedela. Novinarski poklic se mi zdi precej zahteven, saj moraš pri pisanju članka upoštevati omejitev s prostorom, ki je na voljo. Poleg tega se moraš zavedati, da tvoje pisanje nikoli ne bo všečno za vse bralce,” je Anika povzela svoje vtise z gostovanja v uredništvu Primorskih novic.

Pod črto: vrata Primorskih novic ostajajo za Aniko še naprej odprta. Če se bo v prihodnje želela še kdaj preizkusiti v vlogi novinarke, ji bomo z veseljem po

“Šele ko nekoga spoznaš, se z njim pogovarjaš, mu daš priložnost, da se izkaže, lahko prepoznaš njegove sposobnosti in talente. Največji problem je, ko te nihče ne vidi. Samo to bi bilo potrebno, da te ljudje vidijo. Če nimaš ljudi, ki bi te drugim pokazali, te nihče ne more videti,” pogovor zaključi Anika Černigoj.


Preberite še


Najbolj brano