Zaradi virusa manj služb, več stisk

Epidemija novega koronavirusa je tudi na Bistriškem močno vplivala na ekonomski in socialni položaj prebivalcev. Na Centru za socialno delo opažajo porast duševnih bolezni, pa tudi potreb po denarni socialni pomoči. Čeprav je stopnja brezposelnosti nižja kot v regiji, pa ta že od februarja narašča, ker ni novih delovnih mest.

ILIRSKA BISTRICA > Na ilirskobistriški enoti CSD Primorsko-Notranjska v zadnjem polletju opažajo, da se povečuje število oseb s težavami v duševnem zdravju, tako pri mlajših kot tudi starejših. “Gre za razne bolezni, od shizofrenij do bipolarnih motenj, dvojnih diagnoz in podobno. To pripisujemo zlasti hitremu tempu življenja, stresu, pa tudi finančnim in socialnim stiskam ljudi,” pravi vodja enote in pomočnica direktorice Emanuela Rebec, ki je o tem seznanila tudi ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja ob njegovem nedavnem obisku v občini.

Boljši od regije, toda ...

Na centru se je povečalo tudi število postopkov v okviru svetovanja v primeru razveze zakoncev ali razpada izvenzakonske skupnosti. Epidemija novega koronavirusa pa je povzročila tudi finančne in socialne stiske ljudi, ki so ostali brez zaposlitve. Število brezposelnih se je na območju občine Ilirska Bistrica v prvi polovici leta povečalo za 272 oseb, kar je za 25,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani. “Za nekaj odstotkov se nam je povečalo število prejemnikov denarnih socialnih pomoči, pa tudi izrednih denarnih pomoči,” je še povedala Rebčeva.

272

več brezposelnih je od začetka leta na Bistriškem

Odstotek brezposelnih na Bistriškem je sicer precej nižji v primerjavi s številom brezposelnih na celotnem območju koprske območne službe Zavoda RS za zaposlovanje, kjer se je v prvi polovici leta število brezposelnih oseb skokovito povečalo. Konec junija je bilo na območni službi Koper registriranih 6536 brezposelnih, kar je 42,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani, medtem ko so jih na uradu v Ilirski Bistrici zabeležili 481 oziroma 18,8 odstotka več kot junija lani. Tudi stopnja registrirane brezposelnosti je bila nižja, in sicer je maja znašala 7,7 odstotka, medtem ko je bila na območju koprske enote zavoda 9,6, v Sloveniji pa 9,3 odstotka.

Pri sosedih gre na bolje, na Bistriškem ne

Toda ni vse tako rožnato, kot se sliši. Število brezposelnih se na Bistriškem že od februarja vsak mesec veča, česar na drugih uradih ne beležijo. “Medtem ko so drugje že junija zabeležili upad števila brezposelnih v primerjavi z majem, predvsem na račun zaposlitev v gostinstvu, prometu, šolstvu in zdravstvu, pa na Bistriškem večanje števila brezposelnih zaznavamo tudi še v juliju,” pojasnjuje Milenka Simšič, vodja uradov za delo Postojna, Ilirska Bistrica in Sežana pri koprski območni službi Zavoda RS za zaposlovanje. Kar pomeni, da število zaposlitev na Bistriškem upada, ker ni novih delovnih mest, manjše pa so tudi potrebe po delavcih.

Stopnja delovno aktivnega prebivalstva na Bistrškem sicer ostaja enaka, se je pa število brezposelnih povečalo tudi na račun odpuščanj v nekaterih večjih podjetjih izven občine, predvsem v Postojni, Sežani, Kopru in Ljubljani, kjer je zaposlenih tudi veliko Bistričanov: “Gre za nekatera podjetja, ki niso podaljšala pogodb zaposlenim za določen čas. Na primer v Postojni Fluidmaster in Kolektor ATP, na Sežanskem in Kozinskem pa Počkaj in Atech, kjer so zaposleni tudi Bistričani.”

Na Bistriškem je bilo odpuščanj manj, ker tudi velikih podjetij tu ni dosti. “Na Bistriškem so od marca svoje dejavnosti zapirali predvsem manjši podjetniki in sp-ji, medtem ko je bilo največ povpraševanja po zaposlitvah v zdravstvu, šolstvu in nekaj tudi v gradbeništvu,” še pojasnjuje Simšičeva.

---