Zaradi poplav jame zaprte

Mulj na poteh in stopnicah, zvite kovinske ograje, podrti podporni zidovi in poti, odplavljeni deli stopnišč, poškodovana razsvetljava in merilni inštrumenti, vejevje... S temi posledicami so se včeraj soočili v Škocjanskih jamah po nedeljski poplavi, ko je Reka narasla tudi do sto metrov. Pri čiščenju so jim pomagali tudi gasilci. Že jutri pa naj bi del jam odprli za obisk.

Šumeča jama je bila v nedeljo ob 11. uri tako polna vode, da se je 
v njej naredilo  veliko, 300 metrov dolgo  jezero. Levo, 15 metrov 
pod gladino, je Cerkvenikov most, voda je na tem delu jam narasla 
na več kot 60 metrov. 

 Foto: Borut Lozej, arhiv PŠJ
Šumeča jama je bila v nedeljo ob 11. uri tako polna vode, da se je v njej naredilo veliko, 300 metrov dolgo jezero. Levo, 15 metrov pod gladino, je Cerkvenikov most, voda je na tem delu jam narasla na več kot 60 metrov.  Foto: Borut Lozej, arhiv PŠJ

MATAVUN > “Značilni Cerkvenikov most, ki je speljan 48 metrov nad Reko, je bil v nedeljo ob 11. uri, ko smo vstopili v jame, 15 metrov pod vodo. V Šumeči jami, v njegovi neposredni bližini, je Reka narasla za 60 metrov, videti je bilo kot jezero. Ocenili smo, da je v povprečju voda v jamah narasla za približno 100 metrov,” nam je včeraj, potem ko je ves dopoldne pomagal čistiti v jami, povedal Borut Lozej iz Parka Škocjanske jame.

Posledice narasle Reke so se že v nedeljo dopoldne izkazale za hude. Lozej navaja, da je voda zvila in polomila dosti kovinskih ograj, poškodovala ali odnesla merilne naprave, s katerimi park skupaj z univerzami in inštituti opravlja monitoring, precej reflektorjev in pohodne razsvetljave, s katerimi so pred kakšnim letom na novo opremili turistični del jam.

60-100 metrov je narasla Reka v Škocjanskih jamah.

Namesto Reke jezero

Po besedah v.d. direktorja Parka Škocjanske jame Stojana Ščuke je po prvih ocenah gmotne škode za najmanj 50.000 evrov, “a najbrž se bo izkazalo, da je še višja, saj so posebne merilne naprave drage,” doda Lozej.

Kot je še povedal, je v noči s sobote na nedeljo Reka hitro naraščala in višek dosegla ob 10. uri v nedeljo, tedaj je bil njen pretok 300 kubičnih metrov na sekundo. Za primerjavo: leta 1965, ko v jamah beležijo najvišji porast Reke, je bil pretok približno 350 kubičnih metrov na sekundo. Po pripovedovanju domačinov naj bi tedaj iz bližnje vasice Betanja celo izselili prebivalce. A tedaj naj bi bili vzrok visoke vode bolj kot obilno deževje zamašeni pretoki. Večje poplave so se v Škocjanskih jamah dogajale tudi pred letom 1900.

50.000 evrov in več je ocenjena škoda po poplavi.

Pogledi na dvorane v jami v nedeljo dopoldne so bili malodane zastrašujoči, a tudi fascinantni. Voda je zalila predele jame do nerazpoznavnosti. Namesto reke je bilo v Šumeči dvorani tik pred Henkejevim kanalom, na začetku katerega visi Cerkvenikov most, ogromno jezero, dolgo vsaj 300 metrov, torej za tri nogometna igrišča. Zunaj, v Veliki in Mali dolini, ni bilo več videti ne reke ne slapu, le dve jezeri.

Pomagali gasilci

Čez nekaj ur, ko se je gladina precej znižala, pa je naravna ujma pokazala svoje zobe: voda je spodkopala skale in nestabilne dele površja, namočila in odnesla podorni material in grušč, nanesla ogromno mulja, vejevja, drevesnih debel, peska, na nekaterih mestih odplavila utrjene zidove. “V jame smo vstopili tako hitro, ker smo ugotovili, da se voda ni prelila v suhi del jame, v Tiho jamo. S konca te jame smo lahko opazovali Šumečo jamo in v smer Svetinove. Tiha jama bo predvidoma v četrtek spet odprta za turistični obisk. Pot bo obiskovalce vodila le do Cerkvenikovega mostu in nazaj, kar je približno dobro tretjino celega obiska. Šumečo dvorano smo očistili, a najprej morajo vso infrastrukturo pregledati strokovnjaki in oceniti njeno varnost in trdnost,” je poudaril Lozej.

Nekaj deset centimetrov nanešenega blata oziroma mulja čistijo z lopatami in spirajo z vodo, vejevje stavijo na kupe, vodovodne cevi so potegnili s površja, nekaj priključkov pa imajo tudi v jami.

Včeraj so poleg zaposlenih v Parku, delavcev, ki trenutno obnavljajo poti po parku, in gasilcev na pomoč priskočili še prostovoljci, skupaj jih je bilo približno 35. Povabili so tudi jamarje, a se še niso odzvali.

Škoda po ujmi je nastala tudi v Mali in Veliki dolini, pa v Mahorčičevi in Mariničevi jami, ki ju bodo odprli predvidoma aprila.


Najbolj brano