Zaradi divjadi in Nature opuščajo kmetovanje

Postojnski, pivški in bistriški kmetje, zbrani v civilno iniciativo, so včeraj kmetijskega ministra Jožeta Podgorška opozorili na škodo, ki jo povzročajo vse bolj številčna divjad in divje zveri ter na težavno kmetovanje na zavarovanih območjih Nature 2000. Minister obljublja, da bodo kmetom prisluhnili v novem programskem obdobju.

PARJE > Minister za kmetijstvo Jože Podgoršek je v Postojni obiskal kmetijo Dužnik, na Pivškem eko kmetijo Penko v Parjah in kmetijo Žužek pri Cunarju v Jurščah.

Varovanje narave omejuje kmetovanje

Kmetom na Pivškem največje preglavice povzročajo zavarovana območja Natura 2000 in divjad. Ministra so opozorili na nekatere ukrepe kmetijske politike, kot je denimo omejevanje časa košnje zaradi ohranjanja naravnih habitatov. “To onemogoča gospodarno kmetijsko proizvodnjo, zato nekatera kmetijska zemljišča izgubljajo svojo funkcijo. Že tradicionalno se ta konec Slovenije gleda samo z vidika ohranjanja narave, pozablja pa se na lokalno proizvodnjo hrane. To nas jezi, saj domač trg lokalno pridelane hrane še nikoli ni bil tako zanimiv, kot je zdaj,” je povedal Timotej Kovač, ki v Palčju redi krave dojilje, drobnico in prašiče.

Težave jim povzročajo tudi velike zveri, ki jih je, pravijo kmetje, veliko preveč. “Vemo, da so snovalci lovsko-upravljalskih načrtov vpleteni v ponudbo trofejnega lova. Štetja zato niso realna, kmetje pa počasi izgubljamo upe, da se bo v kratkem kaj spremenilo,” pravi Kovač. Na kmetiji Penko v Parjah so ministru pokazali tudi škodo, ki jo na najboljših pašnikih povzročajo tropi jelenjadi, teh je, kot opažajo domačini, tudi po petdeset in več.

Podgoršek je dejal, da bodo kmetom čim bolj prisluhnili pri načrtovanju novega programskega obdobja: “Te informacije s terena so za nas izjemno pomembne pri načrtovanju ukrepov, razdelitvi sredstev in delovanju agencije za kmetijske trge, da bo ta čim bolj v pomoč kmetu.” Z digitalizacijo pa jih bodo razbremenili birokracije.

Iščejo ravnovesje

Kot je še dejal, v desetletnih lovsko upravljalskih načrtih, ki jih trenutno pripravlja ministrstvo, povečujejo odvzeme divjadi, saj želijo uravnotežiti populacije in zmanjšati škode. “Razumemo veliko skrb kmetov, zlasti ko govorimo o škodah na drobnici in drugih živalih. Zato si želimo, da bi prišlo v sodelovanju z nekaterimi drugimi državami Evropske unije do premika v sistemu upravljanja z zvermi, pri habitatni direktivi, zlasti v tistih državah, kjer so populacije zveri v ugodnem stanju.”

Predstavnik civilne iniciative kmetov Postojna, Pivka in Ilirska Bistrica Rudi Dimic je opozoril, da bi ministrstvo v skladu z zakonom o lovu že 15 let moralo izvajati ukrepe za izplačilo škod po napadu zveri. “Predlagali smo, da izdela odlok o ocenjevanju škod po divjadi na podlagi avstrijskega modela, kjer škodo ocenjujejo komisije na občinski ravni, ki so v neposrednem stiku s kmeti,” je povedal Dimic, ki pravi, da se temu modelu upira ministrstvo, še bolj pa lovci, ki bi po mnenju iniciative morali del denarja od lova prispevati tudi v državno blagajno za izplačilo škod glede na velikost in bogatost lovišča.

Sašo Novinec iz sektorja za lovstvo na kmetijskem ministrstvu odgovarja, da zakon o lovstvu ustreza ocenjevanju škod in da ni potrebe za dodatno uredbo: “Trudimo se izboljšati ocenjevanje, da bi bilo lažje za kmete, ko prijavljajo škodo, obenem pa želimo tudi čim bolj strokovno usposobiti lovce,” je dejal in dodal, da so največji problem pri urejanju izplačil škod neurejeni odnosi med upravljalci lovišč in kmeti.

“Upamo, da bo prišlo do spremembe v pozitivno smer. Do zdaj učinkov na področju zmanjševanja škod nismo zaznali,” pa je ob zaključku srečanja dejal direktor Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica Branimir Radikon.

---