Zaprta meja je prepolovila goste kraških gostiln

Težave, s katerimi se soočajo kraško-brkinski gostinci ob odpiranju lokalov, so še hujše kot drugod, saj slabo polovico njihovih gostov prihaja iz bližnje Italije, prehajanje meje pa še vedno ni dovoljeno. Zato se bojijo, da bodo težje preživeli. Predlogi gostinske sekcije na državni ravni, da bi tujim gostom omilili prehode meje, pa padajo na neplodna tla, pravi predsednik te sekcije obrtne zbornice Blaž Cvar.

Kraško-brkinski gostinci so  predsedniku republiške sekcije obrtne 
zbornice Blažu Cvarju izpostavili, da v večini živijo od italijanskih 
gostov, zato si želijo čimprejšnjega odprtja meje.   Foto: Lea Kalc Furlanič
Kraško-brkinski gostinci so predsedniku republiške sekcije obrtne zbornice Blažu Cvarju izpostavili, da v večini živijo od italijanskih gostov, zato si želijo čimprejšnjega odprtja meje.  Foto: Lea Kalc Furlanič

SEŽANA > “Prej smo imeli šest zaposlenih, polovico našega prometa so zapolnjevali dnevni gostje iz Italije, poleti pa tudi turisti. Sedaj sta ostala dva zaposlena, ostali so na čakanju. In res temeljito razmišljamo, da bi našo dejavnost preoblikovali iz odprtega v zaprti način obratovanja. To možnost imamo, ker nudimo tudi prenočitve,” je včeraj o delu v času omejitev povedala Katja Skok iz Gostilne Skok v Štorjah. Ki je tudi članica upravnega odbora republiške gostinske sekcije.

Na pol prazen lokal, a zanj popoln servis

Dodala je še, da se trenutno za odprtje gostilne ni odločila: “Ko odpreš gostinsko-hotelski lokal, a lahko sprejmeš manj gostov - namesto na dvanajstih lahko postrežem le na štirih mizah -, moraš uporabljati enak servis, kot če bi lahko zapolnil vse kapacitete. Zato nič ne prihraniš, ampak ravno nasprotno. Poleg tega bi mi bilo zelo nerodno goste, posebno stalne, zavrniti, češ da smo polni, a jedilnice bi bile na pol prazne.” Zato pri Skokovih resno razmišljajo o zaprtem tipu storitev - nudili bi prenočišča s polpenzionom, praznovanja, dogovarjajo se o ponudbi glasbenega kampa in podobno. A to bi za tradicionalno gostilno, kot je njihova (vodi jo že tretji rod) pomenilo “začeti vse znova” ...

Brez zamejskih gostov bi mnogi zaprli vrata

“Kras in Brkini sta zaradi stalnih italijanskih gostov specifika, zato bomo tu gostinci, pa tudi hotelirji, težje preživeli,” je prepričana. “Če ni zamejskih gostov, pri nas vse trpi, tudi dobaviteljska veriga je popolnoma porušena, pa cenovna politika. Ocenjujem, da bi slednjo zato morali, dokler se ne sprosti promet z Italijo in se oživi turizem, na novo zasnovati.”

Ob tem navede podatek, da so imeli na terasi njihove gostilne lani med majem in oktobrom le 35-odstotni promet. In da o različici dostave hrane na dom niso razmišljali, saj Sežana ni tako veliko mesto, ki bi lahko omogočilo “živeti” več kot dvema tovrstnima gostinskima ponudbama, ki sta tačas delali.

Dva gostinca zaprla dejavnost

Vodja sekcije za gostinstvo, turizem in živilsko dejavnost v sežanski obrtno podjetniški zbornici Simo Komel (tudi upravljalec Bistroja grad Štanjel) pa pravi, da navkljub omenjenim težavam gostinci (približno 60 jih je članov zbornice) na Krasu in v Brkinih vztrajajo, le dva sta povsem zaprla svojo dejavnost. Podprl je predlog, da bi se med seboj trdneje povezali ter tako uspešneje preko republiške gostinske sekcije nastopili v pogajanjih z državo.

Na vprašanje, ali so odgovornim dali kakšen predlog, izrazili prošnjo, da bi naša država tujim gostom olajšala prehod meje (morda tako, da bi tudi zanje uvedli posebne pogoje prehoda meje ali jim subvencionirali PCR-teste, ...) ter kako so bili pri tem uspešni v pogovorih z državo, je predsednik sekcije za gostinstvo, turizem ter živilsko dejavnost pri Obrtni zbornici Slovenije Blaž Cvar dejal, da so oblikovali 35 predlogov in izpostavili štiri ali pet, vendar je država trd pogajalec. “Naša panoga ima žal malo možnosti v pogajanjih in epidemiološka slika je popolnoma v domeni vlade,” je pojasnil.


Najbolj brano