Za Reko brez izpustov in plastike

Kar so konec lanskega oktobra obljubili, Park Škocjanske jame danes uresničuje. V okviru Parka je namreč začel delovati odbor za čisto reko Reko, prek katerega bodo povezani predstavniki lokalnih skupnosti, civilnih iniciativ, društev, znanstvenih institucij in vseh zainteresiranih skupaj delovali v prid čistejši reki.

ŠKOCJAN > Ideja o ustanovitvi odbora za čisto Reko je padla na lanskem istoimenskem posvetu, ki ga je Park Škocjanske jame (PŠJ) pripravil v okviru obeležitve 50. obletnice Unescovega programa Človek in biosfera in konvencije Ramsar, mednarodnega leta jam in krasa ter 35. obletnice vpisa Škocjanskih jam na seznam svetovne dediščine Unesco in 25. obletnice ustanovitve javnega zavoda.

Uradno čista, neuradno še nepravilnosti

Po poročilih državne agencije za okolje je sicer stanje reke Reke dobro. “A sami ugotavljamo, da temu vedno ni tako, da so občasno izlitja, nepravilnosti, onesnaženja,” je dejal Borut Peric iz PŠJ, sicer tudi koordinator odbora.

Direktor PŠJ Stojan Ščuka je opomnil, da Park v okviru mednarodnega programa Človek in biosfera, ki je pod okriljem Unesca, skrbi za sonaravni razvoj na celotnem vplivnem območju PŠJ. “Tu izvajamo več aktivnosti, imamo odbor za trajnostni turizem, za podjetništvo, naravo, kulturno dediščino, ki se mu pridružuje še odbor za čisto Reko.”

K sodelovanju so povabili vse lokalne skupnosti, civilne iniciative, društva, znanstvene institucije in vse zainteresirane, ki lahko skupaj pripomorejo k čistejši reki in življenju ob vodi. “Ne mislimo s prstom kazati na nikogar, a želimo s pozitivno naravnanostjo in konstruktivnim pristopom ter medsebojnim usklajevanjem priti do izboljšanja situacije,” je dejal Peric.

Vrata za pridružitev ostajajo odprta

Odboru se je za zdaj pridružilo približno deset predstavnikov zgoraj omenjenih društev, ustanov in organizacij, med drugim hrpeljsko-kozinska in pivška občina, postojnski vodovod, bistriški ribiči ... Za predsednico odbora pa je bila imenovana Tina Milostnik Valenčič iz bistriškega društva Eko Bistrc, ki tudi že sodeluje s PŠJ, in bo poslej skrbela za koordinacijo srečanj in dela.

Na prvem srečanju so predstavniki odbora sicer sklenili, da se bodo prioritetno posvetili izpustom v Reko, tako namernim kot nenamernim, saj da jih danes, kot je dejal Peric, ob vseh čistilnih napravah in možnosti omejevanja sploh ne bi smelo biti.

Težavo za Reko in okolje ob njej predstavljajo tudi ostanki plastičnih folij, ki jih kmetje uporabljajo pri baliranju sena in ki namesto na odpadu končajo v naravi, kjer jih veter zanese v vodo ali počasi razpadajo v mikroplastiko. Odbor se bo posvetil tudi temu, saj si je za nalogo zadal spodbuditi kmete k pravilnem odlaganju folij, občine pa k sprejemu določenih odlokov o njenem odlaganju.

Ena izmed nalog bo tudi priprava popisa čistilnih naprav, greznic in komunalne infrastrukture v porečju Reke.

Sicer pa vrata odbora ostajajo široko odprta, saj k pridružitvi vabijo tudi ostale, ki lahko tako ali drugače prispevajo k dvigovanju zavesti o pomenu čiste reke Reke.

---