Vrhunsko pivo iz Senožeč so uživali tudi na čezoceankah

V Senožečah se je začelo praznovanje, s katerim se bodo poklonili 200. obletnici nekdanje pivovarne Adria. V pivovarni so nekoč varili izjemno kakovostno pivo, ki so ga v avstrijskem in v avstro-ogrskem cesarstvu poznali po dolgem in počez. Po zvarku so še najbolj hrepenele brbončice tržaških meščanov.

SENOŽEČE  > “Praznovanje predvsem pomeni obuditev velike tradicije, saj je bila senožeška pivovarna tu prisotna več kot sto let. Od leta 1820 pa vse do leta 1924. To je bila ena večjih in boljših pivovarn na Slovenskem, tretja po vrsti po letniku ustanovitve, na Primorskem pa prva,” je o pomenu obeležitve častitljivega jubileja povedal predsednik organizacijskega odbora prireditve ob 200. obletnici pivovarne Marijan Suša.

Jutri osrednja proslava

Praznovanje se je začelo že včeraj zvečer v večnamenski dvorani Rudolfa Cvetka v Senožečah, kjer sta prisotne navdušili plesna predstava Čez pivo ga ni v izvedbi plesnega društva Srebrna in monokomedija StriptizMatjaža Javšnika.

Danes ob 16. uri se praznovanje nadaljuje s predstavitvijo lovske kulture in običajev, med drugim z delavnico s kuharjem Rihardom Bašo, ki bo prikazal pravilni razsek divjega prašiča, ob 16. uri pa bo odprtje razstave ohranjenih predmetov iz senožeške pivovarne avtorja Jerneja Franca Premrla, slik osnovnošolcev in malčkov iz bližnjega vrtca, nastalih na natečaju Narava in divjad, ter svežih gob v sodelovanju z Gobarskim društvom Sežana. Ob 17. uri bo Slovenska zveza za sokolarstvo predstavila sokolarstvo z živimi sokoli in izdelavo medveda z motorno žago.

Ob 18. uri se bo začel glasbeni in zabavni del praznovanja, kjer bodo prisotne zabavali baritonist Jure Počkaj, Lovski pevski zbor Doberdob ter rogisti in praporščaki. Sledil bo skeč avtorja Marjana Sotlarja En prou use so ble breje v režiji Gojmira Lešnjaka Gojca, nato pa še lovski kviz z Žanom Papičem. Ob 20.30 pa bodo člani klape Leut iz Zadra zapeli dalmatinske pesmi.

Glavni del praznovanja bo v soboto. Ob 16. uri se bodo gospodarstveniki s Krasa in Brkinov sestali z ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom, osrednja proslava ob počastitvi 200. obletnice pivovarne pa bo 18. uri v dvorani Rudolfa Cvetka. Nastopili bodo igralec Primož Forte, baritonist Jure Počkaj in Pihalni orkester Divača. Praznovanje se bo nadaljevalo tudi v večernih urah, kjer bodo med drugim nastopili pevec, humorist in imitator Klemen Slakonja, Pihalni orkester Divača, Klapa Škvadra, ansambel Javor, predstavili pa bodo tudi Društvo hmeljarjev iz Žalca. Obiskovalce seveda čaka bogata ponudba piv in pivskih jedi.

Iz tržaškega pristanišča v svet

Pivovarno Adria v Senožečah se prvič omenja leta 1820. Kot prvo se v pisnih virih omenja Lukovico (1817), kot drugo pivovarno v Mengšu (1818), zatem pa pivovarno Adria. Našo najstarejšo še delujočo pivovarno Laško so odprli pet let za senožeško. Senožeče so tedaj bile pomembno furmansko središče, tam je bilo kar 26 gostiln, zato si ni težko predstavljati, koliko lačnih in žejnih prevoznikov, furmanov je hrepenelo po toplem obroku in kozarcu vina oziroma piva. Tega se je zavedal tudi domačin Janez Dejak, ki je kakovostno izvirsko vodo iz Senožeških brd znal spretno pretvoriti v alkoholni zvarek.

Pivovarna je sprva imela majhno tržišče, a je njen sloves zaradi lege ob pomembni furmanski cesti in piva, ki je bilo, kot pravijo poznavalci, posebnega okusa zaradi izjemne kakovosti izvirske vode, dosegel vse kotičke sprva avstrijskega, nakar še avstro-ogrskega cesarstva. Po njej so še najbolj hrepenele brbončice premožnih tržaških meščanov in gostincev, ki so jo čislali nad vsemi ostalimi spenjenimi zvarki. Iz tamkajšnjega pristanišča je priljubljena senožeška pijača izplula v svet. “Bilo je zares cenjeno pivo, kar dokazuje tudi to, da so ga stregli na krovu čezoceank, ki so takrat veljale za najbolj prestižen, luksuzen način prevoza,” je pojasnil Suša.

Marijan Suša

predsednik organizacijskega odbora prireditve ob 200. obletnici pivovarne

“Pivo je bilo zares cenjeno, kar dokazuje tudi to, da so ga stregli na krovu čezoceank, ki so takrat veljale za najbolj prestižen, luksuzen način prevoza.”

Bila je konkurenčna pivovarnama Laško in Union

Iz majhne pivovarne se je Adria v 19. stoletju preobrazila v pravo tovarno, ki je na vrhuncu zaposlovala tudi do 100 rednih in sezonskih delavcev, s tem pa pomembno prispevala h gospodarstvu in prepoznavnosti kraja. Adria je obstala tudi po izgradnji južne železnice med Trstom in Dunajem leta 1857, s katero je v Senožečah izumrlo furmanstvo, s prevozništvom pa tudi cvetoča gostinska dejavnost. Pivovarno so od rodbine Dejak sčasoma prevzeli nemški in avstrijski lastniki, ves čas so jo posodabljali, večali in jo širili, zaradi česar se je z leti tudi povečala proizvodnja; leta 1911 so tako proizvedli 35.000 hektolitrov piva, kar je bilo 5000 več kot v Laškem in le 2000 hektolitrov manj kot v pivovarni Union. Nad proizvodnjo so bdeli češki pivovarniški mojstri, tehnične novosti pa so Adrio ponesle med najboljše pivovarne na avstro-ogrskem. Njen renome je dosegal ali celo presegal sloves že omenjenih pivovarn Union in Laško ter tržaškega proizvajalca piva Dreher.

Po prvi svetovni vojni pa se je sočasno s prihodom Italijanov na Kras začel počasni zaton tovarne, ki sta ga še dodatno spodbudila slabo gospodarjenje in gospodarska kriza. K zatonu so prispevali tudi fašisti, ki so po pričevanju nekaterih delavcev namenoma sabotirali tovarno, da ne bi bila konkurenčna tržaškem Dreherju. “Po drugi svetovni vojni, denimo leta 1953 in 1954, je sicer bilo več poskusov, da bi tovarno obudili, vendar so vsi bili neuspešni,” je še dejal Suša. Od nekdanje pivovarne so ostali redki predmeti in zbiralnik vode, ki so ga uporabljali za hlajenje naprav in za led, ki so ga uporabljali ob prevozu piva, da se to ni pokvarilo.

V minulih letih so že večkrat razmišljali, da bi obudili pivovarniško tradicijo. O tem se bodo po besedah Suše pogovarjali tudi v sklopu praznovanja, in sicer na jutrišnjem srečanju gospodarstvenikov Krasa in Brkinov z ministrom za gospodarski razvoj in tehnologijo Matjažem Hanom

---