Zajetje ne bo smelo ogroziti parka

Med današnjim obiskom Parka Škocjanske jame je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak zagotovil, da se bodo trudili, da razmere v parku ostanejo vsaj takšne, kot so zdaj - tako z vidika varovanja okolja v povezavi z napovedano zajezitvijo potoka Suhorica kot z vidika preživetja javnega zavoda, ki je zaradi epidemije ostal brez obiskovalcev.

Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (levo) in direktor Parka 
Škocjanske jame Stojan Ščuka Foto: Helena Race
Minister za okolje in prostor Andrej Vizjak (levo) in direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka Foto: Helena Race

MATAVUN > Ob svetovnem dnevu okolja, ki ga obeležujemo v petek, je minister za okolje in prostor Andrej Vizjak danes obiskal Park Škocjanske jame. Z direktorjem parka Stojanom Ščuko sta govorila o težavah, ki jih je park utrpel zaradi epidemije, in o načrtovanem nadaljevanju projekta Padež oziroma zajezitvi potoka Suhorica.

“Projekt je zelo pomemben za oskrbo Istre z zanesljivim trajnim virom pitne vode. To pa posega tudi na območje parka, zato morajo strokovnjaki ugotoviti morebitne vplive na ta naravni biser. Naredili bomo vse, da bosta oba lahko sobivala in ne bosta negativno vplivala eden na drugega oziroma predvsem Padež na Škocjanske jame,” je zagotovil Vizjak.

Na ministrstvu so se odločili, da nadaljujejo projekt Padež oziroma Suhorica, tako da bi v prihodnji finančni perspektivi prišli do denarja za njegovo izvedbo: “Možno bi bilo papirje začeti zbirati takoj in zakopati leta 2023.”

Morebitne vplive na park bodo upoštevali

A minister je vendarle pustil nekoliko priprta vrata tudi za drugačne rešitve vodooskrbe. Glede možnosti, da bi nadaljevali projekt povezovanja ilirskobistriškega, Kraškega in Rižanskega vodovoda, kar zagovarjajo tudi kraško-brkinski župani, je Vizjak dejal: “V nadaljevanju postopka bomo preverili tudi te variante in izvedli najoptimalnejšo. Cilj je, da celovito rešimo več problemov ob upoštevanju Škocjanskih jam kor regijskega parka v smislu ohranjanja najmanj takšne pozicije, kot jo ima.”

O pomislekih, kako bi Unesco sprejel zajezitev potoka, ki napaja tudi reko Reko, ta pa Škocjanske jame, je rekel, da v preteklosti, ko je bil projekt Padež že na mizi, nasprotovanja Unesca ni bilo. “Mogoče bo treba še enkrat vprašati za mnenje. Morebitne vplive bomo obravnavali in jih obvladovali z ustreznimi omilitvenimi okrepi. Če bo slovenska stroka ugotovila, da vplivov ni ali da niso bistveni, mislim, da niti Unesco s tem ne bo imel problemov.”

Nadaljevali naj bi tudi povezavo vodovodov

Na vprašanje, na katere hidrološke in geološke študije so se na okoljskem ministrstvu oprli, ko so se odločili, da nadaljujejo s projektom Padež, je odgovorila državna sekretarka Metka Gorišek. Pojasnila je, da je bilo od leta 1979 narejenih ogromno študij. Zdaj bo treba ponoviti hidrološke; ko se je leta 2002 Padež omenjal kot vir vode, so bile potrebe bistveno večje kot zdaj. Vir naj bi zadostoval kot rezervni vir za Kraški vodovod in Ilirsko Bistrico, tudi krajevne skupnosti so želele, da bi dobile vodo ... “Vse to bi lahko upoštevali in temu ustrezno prilagodili dimenzije zajetja. Te podatke naj bi imeli zbrane do konca prihodnjega leta,” je povedala in dodala, da je bilo pri kraško-brkinskih občinah mogoče nekaj slabe volje, a “nihče ni izključen, tudi projekt povezave bo nadaljevan v novi finančni perspektivi”.

Potrebovali bi 40.000 obiskovalcev

V drugi polovici leta pa naj bi bilo več znanega o morebitni pomoči Parku Škocjanske jame, ki je ostal tako rekoč brez prihodkov. “Aprila nismo imeli niti enega obiskovalca, v bilanci smo imeli celo minus, ker smo vračali denar za že kupljene vstopnice. Maja smo našteli 700 obiskovalcev, toliko bi jih običajno maja v enem dnevu. V torek smo imeli dva gosta. Trenutno smo na štirih odstotkih lanskega prometa v enakem obdobju,” je povzel Stojan Ščuka. Da bi zmanjšali stroške, so skoraj vse zaposlene že prvi dan po zaprtju poslali na čakanje, za milijon in pol so skrčili predviden program, odpovedali so se vsem sezonskim zaposlitvam, črtali vse vzdrževalne investicije. “Kljub temu bi - ob kreditih, ki jih obljublja država - za preživetje letos potrebovali 40.000 obiskovalcev. Glede na to, kar nam kaže trenutni plan - čeprav je težko karkoli načrtovati - jih bomo imeli 27.000,” je še dodal Ščuka. Lani je jamo obiskalo 200.000 gostov.

Minister Vizjak pa je zagotovil: “Park Škocjanske jame so javni zavod, njegov ustanovitelj je država in odgovornost ustanovitelja je, da ustrezno reagira. Zato bo država morala zavodom priskočiti na pomoč, če bo treba. Več o tem bo znanega v drugi polovici leta oziroma v okviru rebalansa proračuna.” Vizjak, ki je Škocjanske jame obiskal prvič, je še dodal, da ga je videno presenetilo, in pozval, naj Slovenci obiščejo to znamenitost.


Najbolj brano