Vaščani pod Nanosom želijo ohraniti vodne vire, občina pri priključitvi na javni vodovod ne bo vztrajala

Potem ko je že kazalo, da bo postojnska občina zaradi pravnih zapletov mimo volje krajanov tudi vasi Malo in Veliko Ubeljsko, ki se že desetletja oskrbujeta iz nanoških virov iz lastnega, vaškega vodovoda, priključila na javni vodovodov, je župan po zadnjem sestanku s krajani naredil korak nazaj. In obljubil, da bodo skupaj našli rešitev za ureditev mikrofiltracije in zagotovitev zdravstveno neoporečne vode.

Krajani so na sestanku z županom ponovili, da želijo še naprej piti 
nanoško vodo.  Foto: Veronika Rupnik Ženko
Krajani so na sestanku z županom ponovili, da želijo še naprej piti nanoško vodo.  Foto: Veronika Rupnik Ženko

VELIKO UBELJSKO Vasi pod Nanosom se že desetletja oskrbujejo iz nanoških virov, svoj lasten vodovod so vaščani v 60-ih letih prejšnjega stoletja zgradili sami in ga skozi leta tudi vzdrževali in obnavljali. Toda medtem ko so na Razdrtem, kjer se prav tako oskrbujejo iz nanoških virov, ob pomoči občine že pred leti poskrbeli za ustrezno pripravo vode, se je na Malem in Velikem Ubeljskem, kjer se iz vaškega vodovoda oskrbuje približno 60 gospodinjstev, nekoliko zapletlo - pri denarju in pri pravnih ovirah.

Voda občasno zdravstveno neustrezna

Zdravstvena inšpekcija je namreč že pred časom ugotovila, da voda zdaj v določenih pogojih ni skladna s pravilnikom o pitni vodi glede mikrobioloških parametrov in je občasno tudi zdravstveno neustrezna ter z odločbo naložila ureditev stanja.

Lahko bi bili tudi rezerva

Na Ubeljskem so opozorili tudi na veliko ranljivost vodnega vira Malni, ki je glavni vodni vir za oskrbo občin Postojna in Pivka in za katerega zdaj ne obstaja ustrezen enakovredni rezervni vodni vir. Bi pa lahko v primeru potrebe kot rezervni vir vsaj za del občine služili prav nanoški viri.

Krajani so zato ob pomoči strokovnjakov in občine pripravili projekt in tudi že vložili vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja. Projekt, ki je ocenjen na približno 300.000 evrov in bi ga krajani delno sofinancirali sami, predvideva izgradnjo vodohrana, jaškov, vodomerov, zamenjavo azbestnih cevovodov, povezavo obeh vaških sistemov (Malo in Velko Ubeljsko), kar bi omogočilo skupno pripravo surove vode, in nadgradnjo vodarne še z ureditvijo mikrofiltracije ter znižalo stroške upravljanja. Zdaj namreč prihaja do motnosti, zaradi česar ni možno zagotavljati učinkovite dezinfekcije pitne vode, saj tudi že vgrajena uv-žarnica ne more opraviti svoje funkcije.

Dilema – javni ali zasebni

A se je zapletlo, saj v postopku postojnska občina, na veliko presenečenje krajanov, krajevni skupnosti kot investitorki nato ni podelila služnosti na parcelah, ki so javno dobro. Kot je krajanom na torkovem sestanku, namenjenem prav iskanju rešitev, razložil župan Igor Marentič, je razlog za zavrnitev pravni. “Občina služnosti ne more podeliti krajevni skupnosti, ki je njen ožji del, saj bi s tem služnost dejansko podelila sama sebi, kar pa ni mogoče.” Lahko pa bi jo, vendar odplačno, podelila krajanom kot fizičnim osebam, v imenu katerih bi dela vodila krajevna skupnost.

Poleg tega občina ne more vlagati v zasebni vodovod, kjer se izvaja lastna oskrba – kot takšen pa je v občinskem odloku opredeljen tudi vodovod na Ubeljskem - razen pod določenimi pogoji, med katerimi je ključen ta, da mora biti sofinanciranje zasebnega vodovoda cenejše od izgradnje javnega.

Gre tudi za strateško vprašanje

Na občini so zato sprva predlagali, da bi obe vasi z dograditvijo cevovoda do vasi Brezje priključili na javni vodovod, kar pa je pri krajanih Ubeljskega naletelo na veliko nasprotovanje. Kot je poudaril predstavnik krajevne skupnosti Boštjan Stegel, so namreč prepričani, da bi bila opustitev nanoških virov, ki so sicer vir kakovostne vode, brez onesnaževalcev v zaledju, strateška napaka, tudi v luči podnebnih sprememb, zaradi katerih bo voda vse večja in vse dražja dobrina. Poleg tega so že doslej v urejanje infrastrukture in vodarno vložili že približno 80.000 evrov (lastnih in občinskih sofinancerskih) in 20.000 v pripravo dokumentacije.

“Zakaj bi vodne vire, ki so nam dobro služili več kot 60 let, opuščali, ko pa se lahko še naprej oskrbujemo iz njih s kakovostno vodo, brez klora. V vasi Brezje, kjer naj bi nas priključili na javni vodovod pa že danes ni poskrbljeno za požarno vodo, kaj šele v primeru priključitve še dveh vasi, kar bi zahtevalo izgradnjo novega rezervoarja. Ta rešitev ne pije vode in je tudi finančno dražja,” je opozoril Stegel.

Podžupan Andrej Poljšak je predlagal ustanovitev mešane komisije, ki bi pregledali vso dokumentacijo in na tej osnovi našla rešitev, “saj ni nikomur v interesu, da bi te vodne vire opustili”.

Župan je srečanje napovedal za prihodnji teden. Preučili bodo tudi možnost, da bi bil ubeljški vodovod odslej opredeljen kot javni vodovod in vse s tem povezane posledice.


Najbolj brano