Brkinci zbrali skoraj 600 podpisov proti zajezitvi Suhorice

Krajani vasi v bližini načrtovanega zajetja Suhorice v Brkinih, ki bi služil kot dodatni vodni vir za Istro in zaledje, so se združili v civilno iniciativo. V podporo njeni uradni ustanovitvi so v le treh dneh zbrali več kot 580 podpisov. To jim bo omogočilo, da bodo kot stranski udeleženec sodelovali v postopku načrtovanja gradnje.

BARKA > Brkinci, ki nasprotujejo gradnji jezu na potoku Suhorica, bodo to svoje stališče branili tudi s pravno-formalno ustanovljeno civilno iniciativo. “Samo v treh dneh smo zbrali 588 podpisov prebivalcev vasi Brkinov in Vremske doline ter ustanovili civilno iniciativo Ohranimo Brkine. Podpisi še prihajajo,” pravi Mario Benkoč, predstavnik iniciative, sicer podpredsednik krajevne skupnosti Barka.

Gradbeni zakon predvideva, da je civilna iniciativa lahko stranski udeleženec v postopku, če zbere podpise 200 polnoletnih fizičnih oseb s stalnim prebivališčem na območju občine, kjer je nameravana gradnja ali ki na to območje meji.

Podpisali so skoraj vsi

Brkinci so podpise zbirali v 17 vaseh, v katerih prebiva nekaj več kot 1000 ljudi (vključno z mladoletnimi), kar pomeni, da so podpis prispevali skoraj vsi. “Zbiranje podpisov še poteka. Nekaj ljudi ni bilo doma. Kar 98 odstotkov tistih, ki smo jih obiskali, je podpisalo. Ogromna podpora ustanovitvi civilne iniciative nosi jasno sporočilo ministrstvu za okolje in prostor in istrskim županom, da želimo ljudje našo neokrnjeno naravo ohraniti in ne dovolimo posegov vanjo. Podpiramo rešitev, ki bo dobra za vse, to pa ni zajezitev Suhorice ali Padeža,” pravi Benkoč.

Za ustanovitev civilne iniciative so se odločili po več srečanjih predstavnikov vasi v minulih dveh mesecih. “Predstavniki vasi smo ugotovili, da je odgovornost na nas - na ljudeh, da ohranimo Brkine in Vremsko dolino.” Z aktivnostmi civilne iniciative želijo preusmeriti namene ministrstva za okolje in prostor, da namesto zajezitve potoka Suhorica kot dodatni vodni vir za Istro in zaledje predlaga povezavo vseh vodovodov na tem območju.

Dolg seznam argumentov proti

Nasprotovanje zajezitvi Suhorice utemeljujejo z dolgim seznamom argumentov. Ne moti jih le to, da bi bila gradnja 57 metrov visokega nasipa in poplavljanje več kot štirih kilometrov doline grob poseg v prostor. Opozarjajo tudi, da je vode v Suhorici malo in da bi se jezero po gradnji jezu polnilo več let, pa tudi potem bi se voda pozimi zbirala, uporabljali pa bi jo le poleti. Zajezitev bi imela neposreden vpliv na reko Reko, s tem pa na Unescovo dediščino, Ramsar mokrišče in Biosferno območje Kras, ki je tako posebno, da ima le 25 lokacij na svetu vse te statuse. Akumulacija bi vplivala tudi na življenjski prostor rastlin in živali, ki jih ščiti Natura 2000 - ogroženo vrsto raka primorskega koščaka, rib grbe in pohre ter še nekaterih. Nenazadnje je dolina Suhorice opredeljena kot hidrološka naravna vrednota.

Podpirajo povezavo vodovodov

Gradnjo akumulacije ocenjujejo kot slabo in drago rešitev, ki bi jo po dveh letih načrtovanja še pet let gradili. Prinesla pa bi tudi nevarnost prepuščanja podlage in zrušenja pregrade. “Za zagotovitev pitne vode za Istro in zaledje obstajajo druge cenejše možnosti, ki bi hkrati rešile tudi težave drugih občin. Surova voda predstavlja zgolj komercialni potencial,” pravi Benkoč. In predlaga povezavo Kraškega, ilirskobistriškega in Rižanskega vodovoda (morebiti tudi postojnskega), ki je bila v preteklosti tudi že prepoznana kot primerna rešitev. Povezava vodovodov bi bila po navedbah civilne iniciative cenejša - namesto 100 milijonov evrov naj bi stala od 30 do 50 milijonov evrov - in hitrejša, saj omogoča fazno gradnjo po obstoječih trasah. Poleg tega bi s povezavo vodovodov ubili dve muhi na en mah, saj bi obenem obnovili močno dotrajane cevi, ki naj bi imele ponekod več kot 60 odstotkov izgub. Predvsem pa bi zagotovila varno vodooskrbo za celotno obalno-kraško regijo, ne le za del nje.

---