V spomin: Anton Škrlj (1961 - 2021)

Na drugo januarsko nedeljo je po Knežaku bliskovito zaokrožila vest, da nas je iznenada in mnogo prezgodaj za vedno zapustil Anton Škrlj - Tone Učarjov. Nikakor nismo mogli verjeti tej kruti resnici. Dočakal ni niti bližajočih se 60 let. Za Tonetom ne žaluje le njegova družina: žena, hčeri in sin z družinami, sestra in drugo sorodstvo; žaluje cela vas in številni prijatelji in znanci, ki jih je imel vsepovsod.

Bil je dober človek, na katerega si se lahko zanesel, odličen motivator, vedno pripravljen na akcijo. Brez njegovih pobud, prizadevanj in angažiranja bi bilo danes v naših krajih vse drugače. Bil je “zakoreninjen Knežan”, kot je sam rad rekel in to tudi izkazoval s svojimi deli.

Njegova velika ljubezen je bila glasba. Že od mladih let je živel z njo, kot kitarist je ustvarjal v številnih ansamblih. Z ansamblom Pod lipo z domicilom v Knežaku je ponesel v svet tudi ime naše vasi. Nato je stopil na samostojno pot in kot kantavtor najraje opeval domače kraje. V samozaložbi je izdal CD Tam blizu Kalca, za katerega je priredil tudi nekaj Vilharjevih pesmi. Kitara ga je spremljala povsod, skoraj ni bilo prireditve ali druženja brez njegovih iskrivih domislic, glasbe in petja.

Vedno je težil k spremembam za boljše in pestrejše življenje na vasi in bil pobudnik mnogih aktivnosti. Bil je zaslužen za ponovno oživitev dela Krajevne skupnosti Knežak v 90. letih in v nekaj mandatih, ko je bil član sveta KS, smo uresničili kar nekaj zahtevnih projektov.

Veliko prizadevanj je vložil za delovanje enote Glasbene šole v Knežaku, bil je med ustanovnimi člani društva Piškotek Knežak in ves čas delovanja tudi vodja sekcije za kulturo. Brez njega ne bi izvedli prepoznavne večletne prireditve Knežak v pesmi, številnih koncertov, niti obnovili shoda v Knežaku. Svojo ljubezen do glasbe je izkazal tudi z ustanovitvijo mešanega pevskega zbora Tabor Kalc 1869 leta 1994, katerega pevec in prvi predsednik je bil, nato pa ostal vtkan v delo zbora in društva KŠTD Tabor Kalc 1869.

Bil je tudi soustanovitelj ter aktiven član Balinarskega kluba Beu kam'n, organiziral je ligaške nastope, turnirje in srečanja balinarjev. Kot član Literarnega društva Ilirska Bistrica je sodeloval na njihovih prireditvah in objavljal v glasilu Stopinje. Zelo se je zanimal za zgodovino domačega kraja in ljudi ter objavil kar nekaj prispevkov in fotografij v revijah in na spletu.

Vseskozi je bil poln novih idej in načrtov, od katerih bodo žal mnogi ostali neuresničeni. Za njim bo ostala velika praznina.

VOJKO MIHELJ


Najbolj brano