V Postojni so za Primorsko pokrajino

Postojnski občinski svetniki podpirajo ustanovitev pokrajin in predlagano teritorialno umestitev občine Postojna v Primorsko-notranjsko pokrajino. Toda če v tej pokrajini ne bo tudi notranjskih občin Cerknice, Blok in Loške doline, predlagajo, da se pokrajina preimenuje v Primorsko pokrajino.

Če v Primorsko-notranjski pokrajini  ne bo notranjskih občin z 
druge strani Javornikov (Cerknice, Blok in Loške doline), je ime 
Notranjska vprašljivo, meni večina postojnskih svetnikov. Foto: Marica Uršič Zupan
Če v Primorsko-notranjski pokrajini ne bo notranjskih občin z druge strani Javornikov (Cerknice, Blok in Loške doline), je ime Notranjska vprašljivo, meni večina postojnskih svetnikov. Foto: Marica Uršič Zupan

POSTOJNA > Po mnenju postojnskega župana Igorja Marentiča je umestitev treh notranjskih občin (Cerknica, Bloke in Loška dolina) v Osrednjeslovensko pokrajino nekoliko neposrečena. Primorsko-notranjska razvojna regija je namreč edina, katere ozemlje bi pripadlo dvema pokrajinama. Toda če se bo predlagana delitev kljub temu uveljavila, potem v Postojni ne vidijo smisla v tem, da bi se v imenu bodoče Primorsko-notranjske pokrajine obdržala “Notranjska”.

Primorska pokrajina brez Notranjske

“Če te tri občine odidejo v Osrednjeslovensko regijo, Notranjska ne obstaja več. Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna so primorske občine. Tudi večina anket kaže, da se Postojnčani čutimo Primorce, ne nazadnje smo imeli v Postojni proslavo ob dnevu vrnitve Primorske matični domovini,” odločitev utemeljuje Marentič, ki sicer ne izključuje niti referenduma na to temo.

Igor Marentič, župan Občine Postojna

“Če občine Cerknica, Bloke in Loška Dolina odidejo v Osrednjeslovensko regijo, Notranjska ne obstaja več. Ilirska Bistrica, Pivka in Postojna so primorske občine.”

Sicer pa tako župan kot postojnski svetniki umestitev postojnske občine v predlagano Primorsko-notranjsko pokrajino podpirajo. “Menim, da kot občina na zahodni strani Javornikov sodimo v to pokrajino,” pojasnjuje župan, ki prednost pokrajin vidi v decentralizaciji in večji razvojni priložnosti občin. Če bo sedež bodoče pokrajine v Kopru, bodo v Postojni vztrajali, da je sedež pokrajinskega sveta ali sveta županov v Postojni.

O imenu pokrajine bi morali vprašati občane

Trije občinski svetniki se sicer s predlagano spremembo imena v Primorsko pokrajino ne strinjajo. Goran Blaško (SD) meni, da je razprava o poimenovanju nekoliko preuranjena, saj bi se o tem morali prej izjasniti še občani. “Sprejemanje nekih zelo izločevalnih sklepov je danes zame preuranjeno. Postojna je bila petsto let upravno središče Notranjske. Zgodovinsko in gospodarsko smo bolj navezani na ta prostor kot na Obalo. Več prednosti zato vidim v povezovanju z notranjskimi občinami.”

Enajst občin

V Primorsko-notranjsko pokrajino bi po sedanjem predlogu spadale občine Postojna, Pivka, Ilirska Bistrica, Hrpelje-Kozina, Divača, Sežana, Komen, Ankaran, Koper, Izola in Piran. Imela bi 147.000 prebivalcev.

Cerknica vabi še Idrijo, Logatec in Vipavo

Občinski svetniki so na mizo sicer dobili tudi predlog župana občine Cerknica, po katerem bi se šest občin iz sedanje Primorsko-notranjske razvojne regije (Ilirska Bistrica, Pivka, Postojna, Cerknica, Bloke in Loška dolina) skupaj še z nekaterimi manjšimi, ki so na obrobju sosednjih razvojnih regij, kot so Divača, Vipava, Idrija, Logatec in nekatere druge, združilo v enotno Notranjsko pokrajino. Vendar je ta predlog po Marentičevem mnenju “nekoliko neposrečen”.

“Cerknica in ostale občine se morajo same opredeliti, ali želijo v Primorsko-notranjsko pokrajino, mi nobeni ne nasprotujemo in bomo v vsakem primeru z njimi še naprej sodelovali. Taka pokrajina, kot jo predlaga cerkniški župan Rupar, pa bi bila gospodarsko zelo šibka,” meni Stanko Markovčič (DeSUS).


Najbolj brano