V Krvavem Potoku načrtujejo eno največjih sončnih elektrarn v Sloveniji

V Krvavem Potoku želi podjetje iz Vira pri Domžalah postaviti veliko sončno elektrarno. Pred tem mora hrpeljsko-kozinska občina pripraviti še podrobni prostorski načrt, za kar naj bi potrebovala od pol do enega leta. Območje je sicer že predvideno za gradnjo energetske infrastrukture.

Sončno elektrarno v Krvavem Potoku bi postavili na deset 
hektarjev velikem območju od nogometnega igrišča do meje z 
Italijo.  Foto: Helena Race
Sončno elektrarno v Krvavem Potoku bi postavili na deset hektarjev velikem območju od nogometnega igrišča do meje z Italijo.  Foto: Helena Race

KRVAVI POTOK > Sončno elektrarno v Krvavem Potoku želi postaviti podjetje Moja elektrarna d.o.o. iz Vira pri Domžalah, ki je tudi naročnik izdelave občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Izdelati ga morajo, da v njem podrobneje določijo pogoje za gradnjo, čeprav je že v veljavnem občinskem prostorskem načrtu območje predvideno za gradnjo energetske infrastrukture, konkretno za skladiščne hale s fotovoltaično kritino.

Sončni paneli na desetih hektarjih

Direktor podjetja Moja elektrarna Peter Kokot pravi, da morajo pred sprejemom OPPN pridobiti še kar nekaj administrativnih in okoljskih dovoljenj, zato zdaj še ne želi dajati natančnejših informacij. V javno objavljenih izhodiščih za pripravo OPPN pa lahko preberemo, da načrtujejo gradnjo sončne elektrarne z močjo 4,98 megavata, kar pomeni, da bi bila med večjimi, če ne celo največja v Sloveniji.

Sončni paneli za najem

Poslovni model podjetja Moja elektrarna deluje na način množičnega financiranja. Vsakomur omogočajo vlaganje v najem sončnih panelov, v zameno pa obljubljajo triodstotni letni donos. Na svoji spletni strani navajajo, da se je v projekt od leta 2014 vključilo več kot 1300 vlagateljev.

Načrtovanje zajema približno deset hektarjev veliko območje - od nogometnega igrišča do meje z Italijo. Tu bi na tla postavili kovinsko konstrukcijo, nanjo pa namestili 17.785 solarnih modulov, podnje pa še napeljavo v zaščitnih kanalih.

Letno naj bi takšna elektrarna proizvedla skoraj šest milijonov kilovatnih ur električne energije. Če upoštevamo, da je povprečna gospodinjska poraba 300 kilovatnih ur na mesec, je to toliko, kot v celem letu porabi 1660 gospodinjstev.

17.785 solarnih modulov bi imela sončna elektrarna pri Krvavem potoku

Zemljišče je v lasti agrarne skupnosti

Zemljišče, na katerem naj bi postavili sončno elektrarno, je v lasti Agrarne skupnosti Draga. Njen predsednik Bojan Višnjevec je potrdil, da se z investitorjem pogovarjajo, a dokler prostorski načrt ni sprejet, tudi on ne želi preveč govoriti o projektu. V preteklosti so se namreč že pogovarjali z nekim drugim podjetjem, ki je načrtovalo podobno naložbo, pa so se potem načrti izjalovili. Agrarna skupnost Draga ima sicer 40 članov iz Krvavega Potoka in okolice, investitorju pa bi oddali stavbno pravico v zameno za rento.

Občina Hrpelje-Kozina postavitev sončne elektrarne podpira, pravi direktor občinske uprave Andrej Bolčič. Kljub temu bo pot do njene postavitve še dolga. Najmanj pol leta (po izkušnjah pa kar leto ali celo več) namreč traja postopek priprave OPPN. Šele nato bo podjetje Moja elektrarna lahko pripravilo projektno dokumentacijo in pridobilo gradbeno dovoljenje. Za gradnjo elektrarne pa naj bi na koncu potrebovali le tri mesece, navajajo v dokumentaciji.

Podjetje, ki je v lasti avstrijske skupine PV-Invest, ima v Sloveniji 19 sončnih elektrarn, od tega tri talne (dve v Kidričevem in eno v Zorencih) ter 16 strešnih. Med temi je tudi elektrarna na hali Žita (nekdanja Droga) v Gradišču pri Materiji. Tu so že konec leta 2011 postavili 2170 sončnih panelov, ki proizvedejo toliko električne energije, kot jo porabi 150 gospodinjstev.


Najbolj brano