“Unesco listina je dokaz prav prehojene poti in zaveza za prihodnost”

Na svetovni dan čebel, ki je simbolno povezal dva slovenska vpisa na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva, so v soboto v sklopu Dneva lipicanca v Kobilarni Lipica iz rok ministrice za kulturo Aste Vrečko uradno prejeli certifikat organizacije Unesco, potem ko je bila konec lanskega leta tradicija reje lipicanca uvrščena na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.

Listino o vpisu  tradicije reje lipicanskih konj na Unescov seznam 
nesnovne kulturne dediščine človeštva je direktorici Kobilarne 
Lipica Tjatjani Vošinek Pucer (na sredini) izročila ministrica za 
kulturo Asta Vrečko. Ob njima strokovni vodja konjereje  in 
konjeništva v Kobilarni Lipica Janez Rus. Foto: Katja Kirn Vodopivec
Listino o vpisu tradicije reje lipicanskih konj na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva je direktorici Kobilarne Lipica Tjatjani Vošinek Pucer (na sredini) izročila ministrica za kulturo Asta Vrečko. Ob njima strokovni vodja konjereje in konjeništva v Kobilarni Lipica Janez Rus. Foto: Katja Kirn Vodopivec

LIPICA > “Za nas je danes prav poseben dan. Je dokaz prav prehojene poti, še bolj pa zaveza za prihodnost,” je na slovesnosti ob prevzemu listine o vpisu tradicije reje lipicanca na seznam nesnovne dediščine Unesca poudarila direktorica Kobilarne Lipica Tatjana Vošinek Pucer. Listino vidi tudi kot zahvalo vsem poklicem, ki so pomagali ohranjati tradicijo reje lipicanca. “Ti poklici, kočjaži, konjarji, kovači, jahači ..., danes izumirajo. Zato je vpis na Unescov seznam tudi valorizacija teh poklicev, ki bodo na ta način morda postali bolj privlačni za mlade.”

Sodelovalo osem držav

“Gre za pomemben dogodek, ki je plod dela ministrstva za kulturo v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem in Kobilarno Lipica. Za nas je to velika čast in pomembno simbolno dejanje, saj vpis na seznam nesnovne kulturne dediščine skupaj s čebelarstvom pomeni tudi zavezo sodelovanja kulture z naravo, in simbol kulture, ki povezuje, saj je šlo za mednacionalno nominacijo," je poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko.

Pri nominaciji za vpis na Unescov seznam je poleg Slovenije, ki je imela vodilno vlogo, saj je matični dom lipicanca prav v Lipici, sodelovalo še sedem držav: Avstrija, Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Italija, Romunija, Madžarska in Slovaška. V vseh osmih državah ima reja lipicanca že stoletja simbolno vlogo in že tradicionalno poteka v nacionalnih kobilarnah ter tudi pri skupno 25 zasebnih rejcih. Proces se je začel na pobudo državnih kobilarn, od leta 2018 pa so skrb zanj prevzela kulturna ministrstva sodelujočih držav.

“Pri vpisu, ki je potekal po pravilih Unescove konvencije, smo zajeli vse kulturne in družbene razsežnosti reje lipicanca ne samo v Sloveniji, temveč tudi v drugih državah, ki jih povezuje historični okvir nekdanjega habsburškega imperija in avstro-ogrske monarhije in kjer ta tradicija živi še danes. Gre za stoletni razvoj družbenih praks in kulturnih izrazov, ki so stoletja kljubovali težkim izzivom in so še danes del ritualov, praznovanj in sodobnega konjeniškega športa,” je poudarila generalna direktorica direktorata za kulturno dediščino Špela Spanžel.

Kot je še izpostavila, gre pri vpisu tradicije reje lipicanca za nesnovno dediščino, ki “kaže na sobivanje človeka in živali, obenem pa izkorišča naravne danosti kraške krajine, ki se je oblikovala za konja in skupaj s konji in ki jo na tak način tudi ohranjamo”.

Vpis Lipico izstrelil med Unesco destinacije

Reja lipicancev je zaradi svoje dolge tradicije in trdoživosti, ki je preživela zgodovinske vihre, prerasla okvire reje konj. Listina je Lipico nedvomno izstrelila tudi na zemljevid svetovnih turističnih Unesco destinacij. “So turisti, ki iščejo in obiskujejo Unesco znamenitosti po svetu, in s tega vidika bomo gotovo skupaj s Škocjanskimi jamami pritegnili še kakšnega turista več,” se veseli Vošinek Pucer.

Druženje s kolegi iz sedmih držav, ki so v Lipico pripotovali skupaj z lipicanci iz njihovih kobilarn, so izkoristili tudi za dogovore o tem, kako bodo v prihodnje izmenjevali tradicije reje konj, zaposlene, genetski material ter veščine in znanja, in tako skupaj ustvarjali prihodnost lipicanca. Državni sekretar na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Matevž Frangež pa je opomnil, da državo kot lastnico Kobilarne Lipica zavezuje odgovornost za njen razvoj in skrb, da se bo ta izjemna dediščina reje lipicanca ohranjala še naprej.

Na seznamu Unesca šest slovenskih elementov

Slovenija ima na Unescovem reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine človeštva poleg tradicije reje lipicanca vpisanih še pet elementov, od katerih so v program Festivala lipicanca minuli konec tedna vključili tudi klekljanje slovenske čipke in spoznavanje veščine suhozidne gradnje.


Najbolj brano