Uglasbili Maksino bolečino

Petdeset let po prezgodnji smrti učiteljice in pesnice Makse Samsa so v bistriški glasbeni šoli v sodelovanju z bistriško izpostavo javnega sklada za kulturne dejavnosti pripravili koncert samospevov, ki jih je na pesničino poezijo oblikoval domači skladatelj Bojan Glavina. “Uglasbljeno Maksino bolečino” sta interpretirala sopranistka Jerica Rudolf in pianist Marko Kanalec.

ILIRSKA BISTRICA > “Zelo sugestivne so, zelo neposredne, zelo 'iz duše', v sebi skrivajo neko posebno magijo, ki me je vznemirila,” pravi bistriški skladatelj Bojan Glavina, ki je ob pesničini stoletnici rojstva uglasbil večino od štirinajstih predstavljenih samospevov, nekatere so takrat tudi krstno izvedli, na nedavnem koncertu v Ilirski Bistrici pa so krstno predstavili tri nove samospeve, ki jih je Glavina pripravil posebej za to priložnost.

Maksa Samsa (1904 – 1971) je bila učiteljica in pesnica iz Dolnjega Zemona, ki se je po sedmih letih službovanja v Harijah, na Jezerskem in v Rovtah nad Logatcem zaradi bolehnosti vrnila domov in od takrat dnevno brodila čez 'Vjelko vodo', da bi obiskovala prijatelje v Ilirski Bistrici. Zadnjič je svojo reko prečkala marca 1971, ko ji je na mokrem dnu zdrsnilo… Zgodilo se je na rojstni dan njenega prijatelja Srečka Kosovela, v katerega je bila zaljubljena.

Serija koncertov v bistriškem glasbenem hramu

Bistriška glasbena šola je novo koncertno sezono odprla že konec februarja, ko je gostila violončelistko Emo Krečič in pianistko Sara Koveš. Prihodnji teden bo nastopila reška violončelistka Ana Miculinić, sredi aprila pripravljajo koncert trobilcev umetniške gimnazije iz Kopra, sredi maja bodo učenci bistriške glasbene šole in glasbene šole iz Reke pripravljavili skupen 'Koncert brez meja', konec maja pa bo nastopil tolkalist Marko Jugovic. Šolsko leto bodo sklenili z zaključnim koncertom solistov in komornih skupin v začetku junija, koncerte pa napovedujejo tudi za september, november in december.

Bistriški pianist in skladatelj Bojan Glavina se je z njenimi pesmimi ukvarjal že pred leti. Prevzela ga je njena zbirka 'Živela sem za pesem', predvsem pesmi 'Hrepenenje', 'Gozd jeseni' in 'Učiteljica', zdaj pa še 'Vse je kakor leta prejšnja', 'Utrinek' in 'Po cerkvah vseh'. Maksa Samsa je bila nenavadna osebnost, vedno sama, posebna v svoji opravi, morda osamljena, zagotovo žalostna, takšno jo kažejo tudi njeni stihi. Njene pesmi so kratke, a povedne.

“Teksti so kar zahtevni,” dodaja pevka Jerica Rudolf, “temu primeren je tudi glasbeni tekst. Pri svojih letih imam že dovolj doživetij in izkušenj, tako sem uspela prepoznati bolečino, ki jo je živela pesnica. Poleg tekstov me je nagovorila tudi glasba, ki je iz mene izvabila prava čustva”. Pevka Jerica Rudolf je v pianistu Marku Kanalcu našla suvereno oporo, da je dvogovor med njima ustrezno podprl trpkost pesničine izpovedi.

“Ne glede na datum izvedbe ostaja koncert posvetilo pesnici ob 50-letnici njene smrti, ob tem pa še 70-letnici glasbene šole Ilirska Bistrica in osebnem jubileju skladatelja Bojana Glavine,” je dodal glavni organizator dogodka, Marko Kanalec. Zaradi omejitev ob epidemiji so namreč dogodek v bistriški glasbeni šoli pripravili z dveletnim odlogom.

Tri dni po obletnici njene smrti so tako v dvorani bistriške glasbene šole zazveneli samospevi z Maksinimi besedami in Bojanovimi melodijami, smiselno pa jih je dopolnila njena izvirna poezija v interpretaciji Gregorja Budala. Zanimiv glasbeno-literarni dogodek je pritegnil številne obiskovalce, med katerimi se nekateri še spominjajo samosvoje pesnice v njeni značilni, nenavadni pojavi.

V večini gre za zahtevno, ekspresivno pevsko literaturo, ki postavlja interpreta pred svojevrsten izziv tako v vokalnem kot tudi v klavirskem partu. Skladatelj se je vehementno sprehodil skozi vse registre sopranskega glasu, pianistu pa naložil enakovredno vlogo v duu.

Oba interpreta sta se izkazala v svojih vlogah in tako oblikovala prepričljivo celoto, ki jo je dopolnil še recitator s svojim izborom, z lepo, naravno interpretacijo Samsine poezije. Ta je občinstvo popeljala ne le med njene misli in čustva, marveč tudi v čas in prostor, ki ju je pesnica živela v svoji poeziji, pri čemer je k slikovitosti prispevala tudi odrska postavitev in prikupna scena. Glasbeno-literarno predstavo bodo ponovili še v dvorani ajdovske glasbene šole.

---