Turško naselje v Orehku: “Ksenofobijo je treba v kali zatreti”

Postojnski občinski svetniki so z večino glasov potrdili lokacijsko preveritev, s katero so pri Orehku omogočili začasno rabo prostora in s tem tudi postavitev začasnega delavskega naselja za turške delavce, ki sodelujejo pri gradnji drugega tira. A brez polemik ni šlo. Zaradi verbalnih izpadov nasprotnika naselja, ki je prišel na sejo, pa je posredovala celo policija.

OREHEK, POSTOJNA > Območje nekdanje farme pri Orehku je bilo v skladu z občinskim prostorskim načrtom doslej opredeljeno kot stanovanjske površine za posebne namene, z lokacijsko preveritvijo pa je investitor, podjetje Yapi Merkezi, dobil pravno podlago, na osnovi katere lahko zaprosi za gradbeno dovoljenje za načrtovano ureditev delavskega naselja, v kolikor bo to potrebno. Medtem je sicer, kot smo poročali, z zemljišča že odstranil propadajoče stavbe nekdanje kmetijske zadruge in tudi že začel z gradbenimi deli.

Lokacijsko preveritev je podprlo enajst svetnikov od 19, en svetnik je glasoval proti. Burno razpravo so zaznamovali predvsem očitki nekaterih svetnikov, da naj krajani Orehka o načrtovanem naselju ne bi bili celovito obveščeni, kar je sprožilo najrazličnejše strahove in tudi nasprotovanje. V javnosti pa je zakrožilo tudi protestno pismo, v katerem podpisniki nasprotujejo “delavskemu taborišču”.

450

ljudi naj bi bilo največje število ljudi, ki jih bo sprejelo začasno delavsko naselje

Ko je bil čas za to, pripomb ni bilo

Predsednica Krajevne skupnosti Orehek Tina Klanjšček in slovenski predstavnik podjetja Yapi Merkezi Samo Ivančič sta vse očitke odločno zavrnila. Klanjščkova je spomnila, da so obvestilo o sestanku, na katerem je podjetje Yapi Mekrzi krajanom predstavilo svojo namero, v svoj poštni nabiralnik dobila vsa gospodinjstva. Sestanka se je nato udeležilo 37 krajanov, od katerih jih je 23 projekt podprlo, šest pa jih je bilo proti. Vsi zainteresirani so imeli tudi čas za postavljanje dodatnih vprašanj, a je prispelo le eno. Svet krajevne skupnosti je nato s petimi glasovi proti enemu podal pozitivno mnenje k projektu, Yapi Merkezi, krajevna skupnost in občina pa so sklenili tripartitni dokument, s katerim se je investitor zavezal, da bo krajevni skupnosti izplačal 20.000 evrov za vsako leto bivanja oziroma zgradil kanalizacijsko omrežje.

Prav tako pa je bilo možno podati pripombe tudi v postopku javne razgrnitve lokacijske preveritve, a na občini niso prejeli niti ene.

Posredovala policija

Na sejo je kot predstavnik javnosti prišel tudi nasprotnik delavskega naselja, ki je sicer po informacijah krajanov lastnik nepremičnine v Orehku, vendar tam ne stanuje stalno. Zaradi njegovih verbalnih izpadov med razpravo ga je župan večkrat opozoril in ga nato prosil, da zapusti dvorano, čemur pa je nasprotoval. Ker je potek seje motil še naprej, je posredovala tudi policija. Po opozorilih policistov je sejo do konca spremljal mirneje.

Strah pred kulturnimi razlikami

“Proti tem ljudem nimam nič, ampak to sta dve kulturi, ki nikakor ne gresta skupaj. Če je možnost, zakaj jih ne bi namestili deset kilometrov stran od bivališč,” je bila na seji zadržana svetnica Viktorija Kukanja (SDS).

“Dejansko bi bilo lahko marsikoga v tej dvorani sram. Ne vem, ljudje, kje mi živimo. V naši občini imamo najmanj tri zelo dobro delujoče verske skupnosti. Vsi smo enakovredni. Vnaprej obsojati in se iti ksenofobno politiko, ki ne sodi v občinski svet, je nesprejemljivo in jo je potrebno takoj in v kali zatreti,” se je odzval Robert Pavšič (LMŠ) in dodal, da gre nenazadnje za projekt, ki je v nacionalnem interesu, od njega pa bodo imeli korist, oziroma jo že imajo, tudi občina in domačini.

“Bivalno naselje je predimenzionirano, ker morajo imeti ljudje, ki bodo v tem naselju počivali, določen standard, ne pa zato, da bo tam armada otomanskih vojakov, neizobraženih in nasilnih. Doživljamo hude žalitve, a bomo šli tudi skozi to,” je izpostavil Samo Ivančič. “Radi bi pokazali, da nismo nobeni osvajalci ali neuki in neolikani ljudje, ki se jih je treba bati,” je dodal. Zavrnil je tudi očitke, da naj bi bili ljudje v tem naselju zaprti. “Krajani so izrazili željo, da naj se ti ljudje ne bi prosto sprehajali, čeprav sam ne vidim razloga, zakaj se ne bi, smo jo pa pripravljeni upoštevati.”

“Meni se zdi naravnost sramotno, da nekateri zahtevajo prepoved gibanja. Omejitve gibanja se lahko predpiše samo z zakonom, ne pa zato, ker je nekdo tujec,” je komentirala Ula Tomaduz (Lista za mlade). Hkrati je izrazila tudi dvom, ali je zgolj lokacijska preveritev pravi inštrument za tovrsten poseg v prostor. Na občini so izpostavili, da so pozitivna mnenja podali vsi nosilci urejanja prostora.

Več svetnikov je zanimalo, kaj bo na tej lokaciji, ko bodo Turki odšli. Tina Klanjšček je pojasnila, da mora investitor zemljišče počistiti, za bodoče ureditve pa bo moral občinski svet sprejeti občinski podrobni prostorski načrt. Trenutno pa načrti lastnika zemljišča, podjetja Korle, še niso znani.

---