“Takšno letino podpišemo za vedno”

“Nekaj suše je bilo, na splošno pa je bilo vreme letos odlično,“ je bil v soboto zadovoljen direktor Vinakrasa Marjan Colja. A količinsko bo letos letina grozdja na Krasu manjša. Zlasti zaradi ptičev, ki so spravili v veliko negotovost tisto polovico Kraševcev, ki bo s trgatvijo refoška za teran počakala še nekaj dni.

Grozdje je lepo, dvignilo je 90 sladkorja, sta v soboto povedala 
Mirjam in Bojan Žerjal iz Štorij. “Nekaj ga predelamo doma, nekaj 
smo ga odpeljali v zadrugo,” sta dodala.

  Foto: Marica Uršič Zupan
Grozdje je lepo, dvignilo je 90 sladkorja, sta v soboto povedala Mirjam in Bojan Žerjal iz Štorij. “Nekaj ga predelamo doma, nekaj smo ga odpeljali v zadrugo,” sta dodala.  Foto: Marica Uršič Zupan

KRAS > Ta konec tedna so bili mnogi vinogradniki na Krasu v veliki negotovosti: trgati ali počakati do prihodnjega vikenda? “Kisline so ponekod še visoke, vreme ni napovedano slabo, razen prehodno preko ene noči, tako da bo dobra polovica vinogradnikov potrgala ta konec tedna, ostali pa čez teden ali prihodnji vikend,” je v petek popoldne napovedala Majda Brdnik, specialistka za vinogradništvo pri Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica, ki zadnji mesec redno spremlja zorenje grozdja v kraških vinogradih.

Govorila je seveda za refošk, glavno sorto vinorodnega okoliša Kras. Z njim je zasajenih kar 75 odstotkov vinogradov na Krasu, četrtino pa sestavljajo malvazija, vitovska, sauvignon, chardonnay, merlot, cabernet in tu in tam še kakšna druga sorta za zvrsti.

75

odstotkov grozdja na Krasu predstavlja refošk za teran

Tako zdravega grozdja že dolgo ni bilo

Bele sorte so večinoma že v sodih, čeprav ne povsod. “Mi smo ta vikend potrgali belo, je res lepo delalo, refošk pa bomo šele prihodnji konec tedna ali morda med tednom; bomo videli sproti glede na vreme in dozorevanje. Letos je zdravstveno stanje grozdja zelo dobro, zato lahko čakamo,” je povedal David Štok iz Dutovelj, sicer tudi predsednik Društva vinogradnikov in vinarjev Krasa.

“To grozdje je iz odkupa. Iz Komna do Sežane je daleč, zato smo letos kupili to veliko prikolico, ki lahko naenkrat pripelje deset ton grozdja. Traktor pa smo si izposodili,” je pojasnil Marjan Colja.

“Zdravstveno stanje grozdja je letos brezhibno: ni gnilobe, zato tudi če bo kaj dežja, ne bo škodoval. Prej sem vzorčila v Krepljah pri vinogradniku, ki je rekel, da tako ugodnega vremena za grozdje ne pomni,” pritrjuje Brdnikova.

Tudi v Vinakrasu so prav zaradi dobrega stanja grozdja vitovsko še pustili zoreti: “Zelo lepo dela. Pa tudi refošk je lep, zdrav. Razen malo pozebe spomladi in suše v avgustu se nad vremenom letos res ne moremo pritoževati. Takšno letino bi podpisal za vsako leto,” je povedal direktor Vinakrasa Marjan Colja. Trgatev chardonnaya so končali že pred desetimi dnevi, malvazijo v soboto, ko so začeli tudi odkup glavne sorte - refoška za teran.

V zadrugi Vinakras je bila v soboto popoldne vrsta čakajočih za oddajo grozdja kar dolga. Velik pecljalnik pa smo ujeli ravno med ločevanjem temnih jagod refoška z velike prikolice, ki je pripeljala iz Komna. “To grozdje je iz odkupa. Iz Komna do Sežane je daleč, zato smo letos kupili to veliko prikolico, ki lahko naenkrat pripelje deset ton grozdja. Traktor pa smo si izposodili,” je pojasnil Colja. V Komnu so na prikolico naložili pridelek petih vinogradnikov in jim tako prihranili dolgo pot do Sežane. “Letos bomo iz lastnih vinogradov natrgali 45 odstotkov grozdja, 55 odstotkov ga bomo odkupili,” je še dodal.

V zadrugi Vinakras je v soboto velik pecljalnik pridno ločeval temne jagode refoška z velike prikolice, ki je pripeljala iz Komna.

Povprečna odkupna cena bo znašala 74 centov, če bo poslovanje dobro, morda še kak cent več. Skupaj bodo v kleti predelali približno 850 ton grozdja. Tudi pri njih je 75 odstotkov refoška, deset malvazije, ostale sorte so zastopane v manjših deležih.

Zaradi ptičev je grozdja vsak dan manj

Večina vinogradnikov bi zagotovo kak teden ali vsaj še nekaj dni s trgatvijo počakala, če pridelka ne bi bilo iz dneva v dan manj: “Zadnja vrsta je skoraj v celoti obrana. Zgoraj od ptičev, spodaj od divjih prašičev,” sta povedala Mirjam in Bojan Ravbar iz Štorij.

“Letos je z živalmi res grozno: največji problem so ptiči, ob njih pa še divji prašiči, jazbeci, kune ... Vrste trt ob robu vinogradov proti gozdu so večinoma že brez pridelka,” je potrdil tudi Colja. Pridelka bo tako ponekod tudi do dvajset odstotkov manj od povprečnega, največ prav zaradi ptičev, je povedala tudi Majda Brdnik.


Najbolj brano