Vsa kraška vina v eni grajski vinoteki

Od današnjega popoldneva lahko ljubitelji vin spoznajo v Štanjelu najobsežnejšo zbirko kraških vin. Tam so odprli novo vinoteko, v njej svoje steklenice ponujajo pridelovalci s Krasa iz Slovenije in iz Italije. Naložbo je omogočil projekt Agrotur II, v sklopu katerega so tudi iskali možnosti, kako izboljšati kakovost terana in pršuta ter kako Kras predstaviti obiskovalcem.

ŠTANJEL > Center za promocijo lokalnih produktov, kot se uradno imenuje vinoteka v obnovljenem štanjelskem gradu, trenutno ponuja 70 vrst vin, ki jih je pridelalo 40 kraških vinarjev iz Slovenije in Italije. Vina je mogoče poskusiti in kupiti, ponujal jih bo Simo Komel, ki je tudi najemnik grajske gostilne. Za zdaj bo vinoteka odprta od četrtka do nedelje, skupine več obiskovalcev se bodo lahko dogovorile tudi za obisk ob drugih dnevih, pravi komenski župan Erik Modic. Občina je poskrbela za obnovo prostora, v katerem so uredili vinoteko, denar pa je dobila iz projekta Agrotur II - 157.000 evrov za gradbena dela in 47.000 evrov za opremo.

Poleg vinoteke so danes na štanjelskem gradu uradno odprli tudi obnovljeno viteško dvorano, za kar je 350.000 evrov prispevala država. Dogodka sta se udeležila tudi predsednik države Borut Pahor in ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec.

Trta naj dobi malo vode, ne preveč

Za promocijo Krasa, terana in pršuta so v sklopu projekta Agrotur II začrtali tudi več pešpoti. Kdor jih bo prehodil, bo po etapah spoznal skoraj ves Kras, pravi vodja projekta Klemen Lisjak iz Kmetijskega inštituta Slovenije. Poti bodo obiskovalce popeljale iz Komna v Štanjel, nato v Avber, Tomaj, Dutovlje, Repentabor in Praprot.

Agrotur II pa je imel še številne druge aktivnosti. “Sledimo klimatskim spremembam in merimo, kakšni so učinki vode in njenega pomanjkanja na grozdje refošk ter vino teran. Opravili smo več namakalnih poskusov z različnimi količinami vode in proučevali, kako se to odraža na taninih, peškah, kožicah, fiziologiji trte. Primerjali smo podzemno in nadzemno namakanje. Izračunali, kako namakanje vpliva na končno ceno steklenice vina,” našteva Lisjak. Rezultati so pokazali, da je najbolje, če trat dobi malo vode, ne preveč. “V vinogradništvu govorimo o evapotranspiraciji - koliko vode izpari skozi liste vinske trte. Poskušali smo dodajati 20 ali 50 odstotkov količine vode, ki je izparela. Izkazalo se je, da je 20-odstotni nadomestek najboljši,” eno od ugotovitev raziskav povzema Lisjak.

Smernice za kakovosten teran

V sklopu projekta so spremljali tudi bolezni trt in skrbeli za sprotno obveščenost vinogradnikov o njih. A podatke so vnašali za leti 2018 in 2019, s koncem projekta pa je denarja za to zmanjkalo. Vinogradniki sicer ocenjujejo, da jim je tovrstno zbiranje podatkov o boleznih dobro služilo.

V sodelovanju s Konzorcijem kraških pridelovalcev terana in enajstimi vinogradniki so postavili smernice za pridobivanje čim bolj kakovostnega konzorcijskega terana - na trsu naj bi bilo največ sedem grozdov, vsebnost sladkorja naj ne bi presegla 85 Oe, trgati naj bi začeli po 25. septembru ...

Krškopoljski prašiči za butični pršut

Ukvarjali pa so se tudi z mesninami. Poskusno so kupili dvanajst krškopoljskih prašičev in jih vzredili na Krasu, njihove pršute, ki se trenutno še sušijo, pa bodo primerjali s pršuti običajnih prašičev. Z domačimi prašiči, ki živijo na prostem, se gibajo in jedo lokalno hrano, želijo proizvesti butični kraški pršut.

Na današnji zaključni konferenci projekta Agrotur II, ki je za raziskave in naložbe prinesel približno milijon evrov, so se udeleženci strinjali, da bi ga bilo smiselno nadaljevati - tako zaradi sodelovanja pridelovalcev in ponudnikov kraških dobrot s Krasa z obeh strani meje kot zaradi raziskav, ki lahko pripomorejo k izboljšanju njihove ponudbe. V projektu so poleg Kmetijskega inštituta Slovenije sodelovali še univerze iz Trsta, Vidma in Nove Gorice, združenje Confesercenti iz Benetk in občina Komen.

---