Skulptura razdelila občino in arhitekte

Skulpturo na glavnem mestnem trgu bi občina rada zaradi varnosti in zaščite ogradila, nedelujočo fontano pri tržnici je odstranila, v mestnem parku ob igrišču pa zaradi varnosti otrok zasula kanale, ki so ponazarjali rečno strugo. Se s tem kaže njen mačehovski odnos ali je bila urbana oprema premalo premišljena? Menja občine in arhitektov so deljena.

Skulptura – fontana na glavnem postojnskem trgu je slabo  
vzdrževana, poškodovana, umazana, za povrh pa tudi nevarna, saj 
otroci kljub prepovedi plezajo po njej. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Skulptura – fontana na glavnem postojnskem trgu je slabo vzdrževana, poškodovana, umazana, za povrh pa tudi nevarna, saj otroci kljub prepovedi plezajo po njej. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Skulptura na Titovem trgu je ena od točk, pri kateri se turisti v Postojni pogosto fotografirajo. A njena podoba mestu zdaj ni v ponos, preglavice pa povzroča tudi zaradi varnosti, saj otroci vztrajno plezajo nanjo.

Občinski svetnik Marjan Nagode je na zadnji seji občini zato predlagal, naj razmisli, kako to “nesrečno“ ribico urejati in zaščititi, saj je zanemarjena, poškodovana in se ne čisti.

Odstranili fontano, zasuli strugo

Skulptura na glavnem trgu ni edini primer postojnske urbane opreme, ki opozarja na zahtevnost kakovostnega oblikovanja javnega prostora in do katerega so z vidika varnosti, vzdrževanja in funkcionalnosti na občini kritični. Občina je letos pri tržnici pred Primorko odstranila nedelujočo fontano, v kateri so se nabirale smeti in kalna voda, in namesto nje uredila dodatna parkirna mesta. Lani pa je strugo, ki poteka po mestnem parku in ponazarja reko Pivko, zapolnila s prodnatimi kamenčki, saj so bili prazni betonski kanali neposredno ob otroških igralih nevarni. “Mesto verjetno nima interesa vzdrževati in se ukvarjati s takšnimi urbanimi objekti, saj so do sedaj nekatere enostavno zabetonirali oziroma zasuli s peskom. Postojnčani si jih v nasprotju z drugimi meščani po Sloveniji pač ne zaslužimo,” pa ob tem v imenu arhitektov še pravi Aleksandra Leban Meze.

Župan: skulptura je nevarno otroško igralo

Župan Igor Marentič je pojasnil, da so se na občini s skulpturo že precej ukvarjali in tudi pogovarjali z arhitektom, kako bi dostop do nje zaprli, a zaenkrat niso našli skupnega jezika, avtorske pravice pa jim preprečujejo kakršnekoli posege. Vendar pa ne nameravajo odnehati, saj bo ribica še posebej v poletnih mesecih aktualna tema, okrog katere bodo redne polemike. Za župana je ključna težava varnost otrok, saj je ribica “otroško igralo”. “Imeli smo že nesrečo, otrok je padel, bil v nezavesti odpeljan v bolnišnico in potem na opazovanju teden dni. Lahko bi se zgodilo kaj hujšega.”

Zabeležili pa so celo primer, ko so jo v večernih urah uporabili za polenti žar.

Po županovih besedah je občina pri profesionalnem podjetju naročila čiščenje pred tremi leti, za kar je plačala 3800 evrov. “Zelo drago, da bi jo vsako leto čistili.”

Arhitekti: trg in skulptura sta nastavila ogledalo

Postojnska arhitektka Aleksandra Leban Meze nam je v imenu avtorjev projekta oblikovanja glavnega trga in skulpture odgovorila, da z žalostjo opazujejo mačehovski odnos tako lastnika javnih površin (Občine Postojna), najemnikov in lastnikov lokalov ob trgu, prirediteljev raznih dogodkov na trgu in ne nazadnje posameznih občanov do celotnega trga in tudi skulpture na njem. Kot pravijo, sta tako občini kot prebivalcem nastavila ogledalo.

Skulptura bi s svojo kompleksno simboliko (meandri, pojavnost vode v kraškem svetu, človeška ribica, časovni trak z razvojnimi mejniki mesta ...) morala po njihovem postati nekakšen simbol turističnega mesta, ki bi jo ponosno kazali obiskovalcem, namesto tega pa “ni vzdrževana, po njej večinoma več ne teče voda, svetila niso bila še nikoli zamenjana, poškodovani deli skulpture niso bili zamenjani, da o čiščenju sploh ne govorimo”.

Enkratno čiščenje po vandalizmu, “ki so ga občani mirno sprejeli”, zanje ni vzdrževanje objekta. Ob skulpturi je na tleh opozorilo, da je po njej prepovedano hoditi. “Vzgoja za bivanje in uporabo javnih prostorov je tako v domeni staršev kot občine, ki je lastnica večine javnih površin v mestu. Nespoštovanje, ki ga lastnik javne površine kaže do uporabnikov - meščanov, je ravno v neprimernem in nerednem vzdrževanju površin, ki so namenjene vsem,” opozarjajo. In ob tem navajajo dva primera, kako je ureditev trga in skulpture na njem obogatila mestni prostor in življenje prebivalcev: solkanska skulptura in žalska fontana piva. V Postojni se to ni zgodilo.

Prav tako arhitekti zavračajo očitke o izbiri za postojnske vremenske razmere neprimernih in nekakovostnih materialov. Kot pravijo, ti kljubujejo vremenu, ne pa tudi prepovedi vožnje vsakovrstnih težkih vozil po trgu. “Vzdrževanje trga je že vrsto let na ničelni točki in pogled na trg nam kar sam pove, da nima pravega gospodarja, na kar smo že večkrat opozorili občinske službe.”


Najbolj brano