Postati želijo sodoben center za zaščito avtohtonih vrst živali

V Centru za sonaravno rekultiviranje (CSR) Krasa Vremščica, s katerim upravlja Veterinarska fakulteta, si želijo postati sodoben center za zaščito avtohtonih vrst živali. Stare in dotrajane objekte nameravajo posodobiti in jim dati novo vsebino, sirarstvo in pašništvo, ki sta glavni dejavnosti centra, pa nadgraditi s pedagoško-raziskovalnimi in turističnimi vsebinami.

Hlev v nekdanjem vojaškem hangarju bi  preuredili v sodoben učni center.  Foto: Arhiv Fakultete za arhitekturo
Hlev v nekdanjem vojaškem hangarju bi preuredili v sodoben učni center.  Foto: Arhiv Fakultete za arhitekturo

VREMŠČICA > “Zaradi naravnih danosti Vremščice smo se začeli poigravati z mislijo o širitvi naše dejavnosti. Razmišljali smo o postavitvi centra za zaščito avtohtonih vrst domačih živali, v katerem želimo izobraževati in ozaveščati širšo javnost glede genetske raznolikosti živalskih vrst s poudarkom na avtohtonih in tradicionalnih pasmah živali, načinu vzreje, zdravstvenem varstvu živali in promociji lokalnih proizvodov,” pojasnjuje vodja raziskovalnega infrastrukturnega centra Vremščica Marina Štukelj.

Dotrajane objekte na območju CSR Vremščica želijo posodobiti in jim dodati nove vsebine. (Foto: Arhiv Veterinarske fakultete UL)

dr. Nataša Tozon

prodekanja za raziskovanje in mednarodno sodelovanje na Veterinarski fakulteti

“Ker gre za projekt, pomemben tako z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne krajine kot tudi razvijanja turistične in kmetijske dejavnosti, vidimo v naložbi velik potencial.”

Center za sonaravno rekultiviranje Krasa Vremščica, s katerim upravlja Veterinarska fakulteta Univerze v Ljubljani, obsega kar 268 hektarjev travniških in drugih površin, na katerih letno pridelajo okoli 160 ton sena za zimsko krmljenje več kot 500-glave črede ovac pasme istrska pramenka. Gre za največjo čredo ovac te avtohtone pasme v Sloveniji, najverjetneje pa celo v Evropi. Letno proizvedejo 25.000 litrov ovčjega mleka, iz katerega pridelajo okoli 6500 kilogramov različnih vrst ovčjih sirov in albuminske skute. Poleg ovac v centru gojijo tudi nekaj krav pasme cika, krškopoljske prašiče in konje.

V hlevu učni, ob sirarni degustacijski center

Trenutno je ena od glavnih dejavnosti centra izvajanje klinične prakse študentov veterine, vendar pa si v centru želijo potencial, ki ga ponuja lokacija, še bolj izkoristiti. Večinoma zastarele in dotrajane objekte, ki se nahajajo na dveh lokacijah, v dolini pod planoto Vremščica, kjer stoji hlev, in višje ležeči predel na planoti, kjer sta sirarna in okrepčevalnica, bi želeli povezati in prenoviti. V njih bi uredili učni center za študente veterine in različnih smeri biotehnike, kjer bi izvajali praktično usposabljanje za dodiplomski in podiplomski študij, pa tudi za bodoče vzgojitelje in učitelje s Pedagoške fakultete.

Idejne rešitve prenove centra po zamislih študentov arhitekture so predstavili tudi na razstavi. (Arhiv Veterinarske fakultete UL)

Ker je območje Vremščice privlačno za pohodnike in druge obiskovalce, bi dejavnost centra razširili še na turizem. Ob sirarni bi postavili degustacijski center in namestitvene objekte, kjer bi gostom poleg lepih razgledov ponujali ogled proizvodnje, okušanje sirov in drugih lokalnih proizvodov. “V sodelovanju z lokalno skupnostjo in domačimi ponudniki bi lahko v okviru centra organizirali prikaze različnih tradicionalnih dejavnosti in obrti, kot so striženje ovac, žganjekuha, pastirstvo, košnja trave in podobno,” razmišlja Nataša Tozon, prodekanja za raziskovanje in mednarodno sodelovanje na Veterinarski fakulteti, sicer pa tudi domačinka in pobudnica projekta.

V ta namen so se povezali s Fakulteto za arhitekturo, pod okriljem katere sta dve skupini študentov na arhitekturno-urbanistični delavnici za prenovo CSR Vremščica izdelali dva študijska projekta, ki bosta služila kot podlaga za izdelavo projektne dokumentacije za prenovo centra v sodobno kmetijsko in turistično središče. Idejni rešitvi temeljita na sobivanju ljudi, narave in živali ter ohranjanju dediščine in obstoječih objektov, ki bi jih z rotacijo živine, sezonsko uporabo in prepletom različnih dejavnosti - vzreje, izobraževanja in turizma – povezali v celoto, je povedal dekan Fakultete za arhitekturo Matej Blenkuš. Pri prenovi pa želijo uporabiti trajnostne in lokalne materiale.

“Naša želja je, da v letu in pol na podlagi teh idejnih rešitev izdelamo projektno dokumentacijo in poiščemo soinvestitorja. Ker gre za projekt, pomemben tako z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti in kulturne krajine kot tudi razvijanja turistične in kmetijske dejavnosti, vidimo v naložbi velik potencial,” razmišlja Tozon.

Želje bodo uresničevali postopoma

“Center na Vremščici je odličen poligon za veliko različnih strok, zato si res želimo, da bi se razvijal,” poudarja dekanja Veterinarske fakultete Breda Jakovac Strajn. Želje bodo uresničevali postopoma, skozi naslednje podobne projekte. Možnosti za financiranje vidijo tako v kohezijskih skladih, državnih razpisih za sofinanciranje demonstracijskih učnih centrov kot tudi sredstvih Agencije za raziskovanje. Koliko jih bo prenova stala, pa bodo vedeli šele po pridobitvi dokumentacije.

Posodobitev in nadgradnjo centra je Veterinarska fakulteta začrtala v okviru skoraj dva milijona evrov težkega projekta ReNature, v katerem sodeluje še z Občino Pivka, Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije UP ter vodilnim partnerjem Parkom Škocjanske jame. V sklopu projekta, ki ga poleg Slovenije sofinancirajo Islandija, Lihtenštajn in Norveška s sredstvi finančnega mehanizma EGP, bodo s čiščenjem zarasti pridobili tudi več deset hektarjev novih pašnih površin.


Najbolj brano