Postal je kulturno središče Krasa

Na današnji dan leta 1991 je svoja vrata odprl Kosovelov dom. Od takrat je gostil skoraj 10.000 dogodkov - od nastopov domačih kulturnih društev do vrhunskih mednarodnih ustvarjalcev in lastnih produkcij -, ki so pritegnili 1,481.000 obiskovalcev. Cilj - postati kulturno središče Krasa - je vsekakor dosegel. Trenutno je zaradi epidemije zaprt, zato je nekaj jubilejnih dogodkov preselil na splet, nekaj razstav pa zamaknil na kasnejši čas.

V polovici nekdanje vrtače je zunanji amfiteater, v drugi polovici pa   Velika dvorana.  Foto: Marica Uršič Zupan
V polovici nekdanje vrtače je zunanji amfiteater, v drugi polovici pa Velika dvorana.  Foto: Marica Uršič Zupan

SEŽANA > Zgodovina Kosovelovega doma sega kar dobra štiri desetletja nazaj, v leto 1976. Kras je bil tedaj z železno zaveso odrezan od kulturnega dogajanja v “njegovem” Trstu. “V tedanji kulturni skupnosti smo ugotavljali, da Sežana ne premore prostora, ki bi omogočal razvoj kulturnih dejavnosti, ki so že bile do neke mere razvite v krajih od Komna, Sežane, Lokve, do Divače in Kozine, ki so spadali v tedanjo občino,” se spominja prvi direktor Kosovelovega doma Marijan Suša. S finančno pomočjo kulturne skupnosti Slovenije in občine Sežana, ki jo je tedaj vodil Boris Bernetič, so najprej načrtovali manjši kulturni dom, nato pa, tudi zaradi načrtov za mega prosto cono pri Fernetičih, ki bi zelo povečala prebivalstvo Sežane, zasnovali veliko kulturno ustanovo, umeščeno v središče Sežane.

“Glavna zamisel urbanistične zasnove je bila povezati Partizansko cesto kot poslovno os mesta in Kosovelovo ulico kot kulturno, izobraževalno in kasneje še rekreacijsko središče,” se spominja arhitekt Marko Dekleva, ki je k sodelovanju pritegnil še Matjaža Garzarollija, Vojteha Ravnikarja in Egona Vatovca. Prav ta projekt jih je povezal v skupino Kras, ki je ustvarila veliko odmevnih arhitekturnih presežkov. Pri Kosovelovem domu sta z njimi sodelovala še Mladen Merčina ter glede odra Viktor Molka.

Tega so postavili v sredini velike vrtače in na eno stran umestili odprti zunanji amfiteater, na drugo stran pa Veliko dvorano s 437 sedeži.

Ob jubileju film razglednica, koledar, razstave ...
Danes, točno 30 let po uradnem odprtju, bo Kosovelov dom jubilej obeležil epidemiji prilagojeno: na svojem youtoube kanalu bo objavil krajši film s spomini pričevalcev (Marino Kontelj, Pavle Skrinjar ...) ter direktorjev Marjana Suše, Gojmirja Lešnjaka - Gojca in Nine Ukmar. Gradivo za film so izbrskali sodelavci Kosovelovega doma David Terčon, Nives Zadel in Matjaž Černe, za režijo, scenarij in montažo je poskrbel Rajko Orel.“Na domove abonentov ter partnerjev in sodelavcev bomo poslali izvirne spominske razglednice s povabilom na ogled video vsebin na spletu. Ob priložnosti smo izdelali tudi spominsko osebno poštno znamko v manjši nakladi ter priložnostni spominski koledar,” pravi direktorica Nina Ukmar. Če ne bi bilo epidemije, bi v tem tednu odprli dve razstavi, ki so ju morali prestaviti. Predvidoma v avgustu načrtujejo razstavo del slikarjev Janka in Simona Kastelica ter koncert skupine Laibach. V jubilejnem letu načrtujejo še razstavi Katje Sorta in Kulturnega društva Kras, z Ustanovo Maks Fabiani pa razstavo o arhitektu Matjažu Garzarolliju, gostovanje otroške predstave Pasjedivščina ter predstave za odrasle Komedija o artu.
Z Gledališčem Koper je Kosovelov dom pravkar koproducent plesne pravljice Žabji kralj in Rdeča kapica, poleti pa se nadeja izvedbe predstav v amfiteatru.

Veliki oder za velika svetovna imena

Kljub temu je domu ob odprtju leta 1991 manjkalo še veliko. Oder so posodobili in opremili leta 2004, leta 2007 so uredili (tudi z baletnim ogledalom in drogom) Pomladno dvorano za 60 obiskovalcev, ki je odtlej glavni vadbeni prostor za vse plesne in baletne skupine, leta 2009 pa še multifunkcijsko Srednjo dvorano za 150 obiskovalcev. “Prevzel sem na pol zgrajeno hišo. No, hiša je bila, ni pa bilo tehnologije, ki gledališču omogoča, da pričara magijo,” je dejal Gojmir Lešnjak-Gojc ob 25-letnici doma, ki ga je kot direktor vodil od leta 2001 do 2010.

Pred njim ga je vodil Aleksander Peršolja, ki je v Sežano pripeljal številne vrhunske glasbenike in nekatere druge ustvarjalce, od Dubravke Tomšič Srebotnjak in Stefana Milenkovića do Alda Ciccolinija in Dimitrisa Sgourosa.

Odprtost, dostopnost, vzgoja

Od leta 2012 je na čelu Kosovelovega doma prva ženska, Nina Ukmar. “Poslanstvo našega zavoda je biti osrednja hiša - središče kulture na širšem regijskem območju ter obenem (p)ostati odprt in dostopen prostor za ustvarjalni razvoj in možnost napredka vseh ustvarjalcev. Posebno skrb namenjamo kulturni vzgoji vseh občanov, še posebej najmlajših,” poudarja in dodaja, da so zato usmerjeni k različnim ciljnim skupinam in nudijo dejavnosti na vseh področjih kulture.

Zadnje leto seveda delijo usodo ukrepov za zajezitev pandemije. Gledališki, glasbeno-plesni in rumeni abonma, trije šolski abonmaji, Srečkine sobote, razstave v dveh galerijah, kino predstave, Filmšula, nastopi številnih društev ... Vse to je od marca skoraj povsem mirovalo. Nekaj stvari je Kosovelov dom izpeljal le prek spleta. A kljub negotovi prihodnosti je Ukmarjeva optimistka: “Veselimo se novih izzivov, ki so pred nami. Kajti, kot je že Srečko Kosovel zapisal v svoji pesnitvi, kultura vedno najde pot.”


Najbolj brano