Popisali so degradirana območja

Prostorsko načrtovanje je nujno za trajnostni razvoj prihodnosti, ko bo potrebno najti skupne prostorske rešitve ne le v posameznih državah, temveč tudi na kontinentih, je prepričan Andrej Pogačnik, predsednik strokovne komisije, ki je odločala o letošnjih nagrajencih stanovske nagrade za urbaniste in prostorske načrtovalce.

V soboto so v Štanjelu podelili stanovsko nagrado za urbaniste, ki 
nosi ime po Maksu Fabianiju. Foto: Petra Mezinec
V soboto so v Štanjelu podelili stanovsko nagrado za urbaniste, ki nosi ime po Maksu Fabianiju. Foto: Petra Mezinec

ŠTANJEL > Nagrado Maks Fabiani za izjemna dela na področju urbanističnega, regionalnega in prostorskega načrtovanja podeljujejo Društvo urbanistov in prostorskih planerjev Slovenije, Ustanova Maks Fabiani in Občina Komen v sodelovanju z ministrstvom za kulturo in ministrstvom za okolje in prostor. Eden glavnih ciljev nagrade je, kot je poudarila predsednica društva urbanistov Mojca Šašek Divjak, “pridobiti širšo družbeno veljavo za urbanizem in prostorsko načrtovanje ter dati javno priznanje kakovostnemu načrtovanju v našem prostoru”. Podeljujejo jo na štanjelskem gradu vsake dve leti, sobotna podelitev je bila že sedma.

Nagrada za popis degradiranih območij

Letos je na razpis za nagrado prispelo malo del, je opozoril Andrej Pogačnik, predsednik strokovne komisije, ki je odločala o letošnjih nagrajencih. Prejeli so le 12 nominacij, od tega pet za glavno nagrado in sedem za študentsko nagrado. Žirija se je odločila, da letos nagrade ne bodo podelili, ampak zgolj priznanje.

Helena Štih

ministrstvo za kulturo

“Ni lahko biti ambasador prostorskega načrtovanja v času, ko vse prevečkrat kapital kroji usodo oblikovanja slovenskega prostora.”

Prejeli so ga avtorji dela Vzpostavitev državne evidence funkcionalno degradiranih območij v Sloveniji leta 2017, ki je plod sodelovanja oddelka za geografije ljubljanske Filozofske fakultete, katedre za prostorsko planiranje ljubljanske Fakultete za gradbeništvo in Geodetskega inštituta Slovenije. Komisijo je delo prepričalo, ker pomeni pomemben korak naprej k sanaciji degradiranih območij.

V študiji so popisali in evidentirali kar 1081 tovrstnih območij, ki se razprostirajo na 3422 hektarjih. Prevladujejo funkcionalno degradirana območja industrijskih in obrtnih dejavnosti. Največje število degradiranih območij je v osrednjeslovenski statistični regiji, najmanj pa v posavski statistični regiji.

Študentsko nagrado so prejeli študentje oddelka za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete pod mentorstvom Darje Matjašec za urbanistične zasnove dela mesta Sao Paulo v Braziliji.

Razmere se (počasi) izboljšujejo

Generalna direktorica direktorata za prostor, graditev in stanovanja ministrstva za okolje in prostor Barbara Radovan je poudarila pomen stanovske nagrade, saj sta prostorsko načrtovanje in urbanizem izjemnega družbenega pomena. “Pomembno se je zavedati, da se prostorsko načrtovanje in urbanizem vedno gibljeta znotraj političnega okvira. In da morajo prostorski načrtovalci in urbanisti oblikovati in zagovarjati najboljše možne rešitve.”

Sekretarka na ministrstvu za kulturo Helena Štih je dodala: “Ni lahko biti ambasador prostorskega načrtovanja v času, ko vse prevečkrat kapital kroji usodo oblikovanja slovenskega prostora.”

Kot je poudarila, je prostorsko načrtovanje nujno potrebno za trajnostno načrtovanje prihodnosti. “S krepitvijo pomena prostorskega načrtovanja se počasi, a vztrajno, izboljšujejo razmere v našem prostoru. Za to smo odgovorni vsi,” je še povedala.


Najbolj brano