Pahor v Škocjanskih jamah opozoril na dovzetnost podzemlja za naša ravnanja nad njim

V sprejemnem centru Parka Škocjanske jame je potekala slovesnost ob 200-letnici turističnega obiskovanja Škocjanskih jam in 130-letnici organiziranega jamarstva v Sloveniji. Predsednik republike Borut Pahor je v govoru poudaril, da je podzemlje dovzetno za vsa naša ravnanja nad njim.

DIVAČA > Predsednik Borut Pahor je ocenil tudi, da smo verjetno zadnja generacija, ki lahko pomembno odloči o usodi planeta. "Tega klica odgovornosti zaradi naših otrok ne smemo preslišati. Samo pomislimo, kako sebično, pravzaprav tragično bi bilo, če bi zaradi lastne ignorance do okolja naše otroke in njihove otroke prikrajšali za ta dih jemajoča doživetja," je dejal Pahor in nadaljeval, da je spodbudno, da se ljudje vedno bolj zavedamo, da je skrb za okolje ultimativno vprašanje našega časa.

"Po zaslugi drznih in radovednih raziskovalcev imamo Slovenci že 200 let edinstven privilegij občudovati osupljive lepote našega podzemnega sveta. S strahospoštovanjem smo ga sprejeli kot del naše nacionalne in kulturne identitete in smo nanj ponosni. Kako izjemno in večno je to svetišče naravnih čudes," je v slovesnem nagovoru še dejal predsednik republike. in dodal, da prav jamarji s svojim delovanjem opozarjajo, kako dovzeten je podzemni svet na naša ravnanja nad njim.

Zbrane so v krajšem nagovoru pozdravili tudi predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko, županja občine Divača Alenka Štrucl Dovgan in direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka.

Ob 200-letnici turističnega obiskovanja ene največjih slovenskih naravnih znamenitosti so v Parku Škocjanske jame pripravili celoletno praznovanje. Čeprav ni bilo opravljeno v sklopu tega praznovanja, se z njim povezuje tudi lasersko skeniranje največje podzemne dvorane v Škocjanskih jamah in v Sloveniji Martelove dvorane.

Začetek uradnega turizma v Škocjanskih jamah s skupno 6200 metrov jamskih rovov povezujejo z letnico 1819, ko je bila odprta vpisna knjiga. Vanjo so se vpisali v tistih časih številni pomembni gostje, med njimi kronska princesa nadvojvodinja Štefanija, žena prestolonaslednika princa Rudolfa.

Prva turistična pot je bila speljana iz Betanje v Veliko dolino do nekdanje Hlevnjače, ki so jo kasneje preimenovali v Tominčevo jamo. Ta je bila poimenovana po okrajnem glavarju Mateju Tomincu, ki se je nad jamo tako navdušil, da je leta 1823 dal zgraditi omenjeno pot, zato ga priznavajo za pionirja turizma v Škocjanskih jamah.

Nadaljevanje raziskovanj jam, izgradnja kompleksne jamske infrastrukture, obsežne raziskave in vpis na Unescov seznam svetovne dediščine so Škocjanske jame postavili na svetovni zemljevid veličastnih podzemnih naravnih pojavov. Obisk se od tedaj ves čas povečuje in je lani dosegel številko 190.000, skupno pa naj bi Škocjanske jame obiskalo že okoli štiri milijone turistov.

---