Od družinske do vaške kronike
Knjiga Domačija “Baričevi” in Veliki Dol upokojenega inženirja rudarstva Silvana Bačerja ni le kronika istoimenske rodbine skozi stoletja, ampak tudi poklon vasi, v kateri je avtor odraščal. Pomembno je, da znanje in vedenje o preteklosti ne utone v pozabo, je prepričan avtor, ki je delo izdal v samozaložbi.
Lani je Silvan Bačer v samozaložbi izdal knjigo Domačija “Baričevi” in Veliki Dol.
VELIKI DOL
> Knjiga je plod štiriletnega dela, je povedal Silvan Bačer. “Začelo se je, ko sem začel iskati izvor svojih prednikov in priimka Bačer. Priimek je na Kras prišel iz vasi Tevče v Vipavski dolini,” je pojasnil avtor.
Nadaljevalo se je z urejanjem domačije, ko je vse stare predmete fotografiral in opisal njihovo rabo.
Klekljanje zaznamovalo vas
“Z raziskovalno žilico in redoljubnim zbiranjem in poglabljanjem,” kot je v predgovoru zapisal Marijan Manfredo, pa je opisal tudi svojo rojstno vas skozi čas, od geoloških značilnosti do etnoloških zanimivosti, kot je bilo, na primer, klekljanje.
“Klekljarska šola na Velikem Dolu je bila ustanovljena leta 1909. Dekleta so se klekljanja učila, da bi k hiši prinesla dodaten zaslužek. Zelo sem vesel, da je bilo v vasi ustanovljeno društvo, ki skrbi, da ta dediščina ne bi utonila v pozabo,” je povedal Bačer, ki je prepričan, da velikodolske domačije hranijo še veliko dragocenih spominov in izdelkov te pomembne šole.
Šolstvo pa se je na Velikem Dolu pričelo že precej prej. Leta 1824 so v šoli pod latnikom poučevali le fante, ki naj bi prevzeli kmetije. Vendar se je to kmalu spremenilo. Še en pomemben mejnik pomeni leta 1897 zgrajena osnovna šola, ki je bila takrat najlepša šola na Krasu.
Bačer s knjigo opozarja na značilnosti Velikega Dola, o katerih danes le malokdo še kaj ve. Tako, denimo, razkriva, da je bil v vasi celo mlin.
Opisal bo vse stare domačije
V knjigi je poudarek na rodovnem prepletu korenin njegovih prednikov z drugimi kraškimi družinami.
Silvan Bačer pa si je že takoj po izdaji knjige postavil še en izziv. “Za vsako od hišnih številk, ki so bile v vasi do leta 1935, bom skušal s pomočjo arhivskih rodovnih knjig zapisati, kako so se poročali, koliko otrok so imeli in tako naprej. Tako bo lahko vsak, ki ga bodo zanimali predniki, preveril zgodovino svoje domačije do sredine 18. stoletja,” je še povedal navdušen raziskovalec.