Nove sorte češp so v Brkinih dobro obrodile

V Brkinih bo sadjarska sezona - kot kaže - dobra. Trenutno dozorevajo češpe, kot jim pravijo domačini. A ne več avtohtone brkinske. Te je že pred leti napadla bolezen šarka, zaradi katere sadeži odpadejo, še preden dozorijo. Sadjarji so že poskusno posadili nove sorte, odporne na šarko, ki so se izkazale za uspešne.

Franc Jelušič iz Slop izkušnje gojenja češp in njihove predelave 
prenaša tudi na  mlajše generacije in na vnuka Tilna. Z letino v 
nasadu mladih češp, odpornih na šarko, sta zelo zadovoljna.  Foto: Helena Race
Franc Jelušič iz Slop izkušnje gojenja češp in njihove predelave prenaša tudi na mlajše generacije in na vnuka Tilna. Z letino v nasadu mladih češp, odpornih na šarko, sta zelo zadovoljna.  Foto: Helena Race

SLOPE > Šarka se je na brkinskih češpah pojavila pred približno 15 leti. Zaradi nje sadeži z drevesa odpadejo, preden dozorijo, češpe so nagubane, temne pri koščici in neuporabne. Bolezen prenašajo uši, dreves pa ni mogoče ozdraviti. Nekaj brkinskih sadjarjev je zato poskusno začelo saditi sorte, odporne na šarko.

Kakovosti brkinske češpe ne bo več

“Žal je tako, da brkinskih češp ne bo več in bo treba ugotoviti, katere sorte so primerne za te kraje. Prvih 30 novih sadik sem posadil pred devetimi leti. Opažam, da so okužena tudi ta drevesa, a so tolerantna, sadežev bolezen ne prizadene in normalno obrodijo. Letos zelo dobro,” pravi Franc Jelušič iz Slop, ki ima v dveh nasadih skupaj 80 mladih dreves. Poskusno je posadil srbski sorti čačansko lepotico in valjevko.

720 dreves češp, odpornih na šarko, so posadili leta 2017 na območju občin Hrpelje-Kozina in Divača.

241 dreves so posadili še leta 2018.

Drevo, ki je okuženo s šarko, odvrže nagubane plodove, preden dozorijo, zato so neuporabni. (foto: Petra Mezinec)

“Čeprav sta vzgojeni na nižji nadmorski višini, sta kos hudim zimam in v Brkinih lepo rasteta. Z njima je vse v redu. Ampak takšne kakovosti, kot jo je imela brkinska češpa, ne bo več - ne pri marmeladi, ne pri kompotu, ne pri šnopcu,” je realen Jelušič, ki v teh dneh obira zgodnejšo sorto, čačansko lepotico. “Slivovec iz teh novih sort sem že kuhal, ga dal na ocenjevanje in je bil dober,” dodaja.

Sadjarstvo prepuščeno posameznikom

Matjaž Miše iz Sabonj pa ima srečo, enega od njegovih nasadov avtohtone brkinske češpe šarka (še) ni prizadela. Zakaj je tako, niti sam ne ve. Strokovnjaki sicer pravijo, da je le vprašanje časa, kdaj bodo zbolela vsa drevesa.

Čačanska lepotica je v teh dneh dozorela. Njeni plodovi so precej debelejši od avtohtone brkinske češpe, po okusu pa dokaj podobni. (foto: Helena Race)

Po drugi strani pa je v letošnji - sicer dobri - sezoni imel tudi smolo, saj mu je del pridelka prizadela toča, nato je prišla divjad, na preostale sadeže pa še ptiči. “Za sadjarje ni nobene pomoči. Zaradi višjega katastrskega dohodka smo močno obdavčeni. Vinarjem v krizi pomagajo, zakaj sadjarjem ne?” našteva težave Miše, ki je tudi predsednik Društva brkinskih sadjarjev. Ko so letine slabše, se to pri cenah nič ne pozna, saj je v trgovinah vedno na voljo poceni sadje iz tujine. Ko so letine obilne, pa se sadjarji sami soočajo s težavami, kam vsa prodati. Odkupovalca, ki bi prevzel brkinsko sadje, namreč ni, niti zadruge. Zato je tudi celotno brkinsko sadjarstvo prepuščeno posameznim pridelovalcem.

V dveh letih posadili 962 dreves

V sodelovanju s Kmetijsko gozdarskim zavodom (KGZ) Nova Gorica, Kmetijskim inštitutom Slovenije in občinami so leta 2017 sadjarji z območja hrpeljsko-kozinske in divaške občine posadili 720 dreves, odpornih na šarko, leta 2018 pa še 241 dreves, je povedala Milena Štolfa s sežanske izpostave KGZ. Gre za sorte čačanska lepotica, valor, stanly, plumastic in valjevka.

Letos je 40 dreves, odpornih na šarko, poskusno posadil tudi sadjar iz Pliskovice, da preskusijo, kako se bodo te sorte obnašale na Krasu.


Komentar novinarja

Helena Race

Ste že kupili češpe iz Brkinov?

Že pred koncem 19. stoletja so brkinska jabolka in češpe okušali v Parizu in na Dunaju, kjer so na razstavah sodelovali brkinski sadjarji. Sadna drevesa so v Brkinih bolj množično posadili pred prvo svetovno vojno, med obema vojnama so najbolj bogato rodila. Kmetje so s sadjem zalagali Trst in Reko, cenjen je bil brkinski slivovec. Ženske so v Brkine prihajale menda celo iz Rezije, da so lupile češpe, ki so jih nato posušene in lepo zapakirane v škatlice (butično) prodajali na Dunaj, v Pariz, London....

Preberi več

Najbolj brano