Nekoč Javor, danes sedem podjetij

Na pogorišču nekdanjega Javorjevega kompleksa na Baču, kjer je pozneje delovalo še podjetje Sec, je v zadnjih letih zrasla industrijska cona, v kateri je tačas sedem podjetij različnih dejavnosti. Bistriška občina je objavila razpis, prek katerega namerava industrijsko cono komunalno opremiti.

Kjer je nekoč imel proizvodnjo Javor, danes raste industrijska cona z več podjetji.
Kjer je nekoč imel proizvodnjo Javor, danes raste industrijska cona z več podjetji. 

BAČ > Nekdanje podjetje Javor je ob opustitvi proizvodnje na Baču prodalo tamkajšnji kompleks družbi Sec. Po stečaju slednje pa je dobrih pet hektarjev veliko zemljišče od banke upnice na dražbi v letu 2018 odkupilo podjetje Slavec.

Marko Slavec je po stečaju Seca v imenu lastnega podjetja od banke upnice na dražbi kupil pet hektarjev veliko zemljišče na Baču in ga - z izjemo hale, kjer deluje podjetje Slavec - prodal po delih.

7

podjetij že deluje v industrijski coni Bač

Sedem podjetij

Marko Slavec, solastnik družbe, katere osnovno podjetje deluje v Trnju, drugo pa v Podskrajniku in sedaj že tretje na Baču, je pojasnil, da so kompleks na Baču - tedaj v dokaj slabem stanju - kupili z namenom širitve. “Že v začetku pa smo vedeli, da je to območje za nas preveliko, zato smo uredili zunanje meje in ga razparcelirali. Halo, ki je bila v najboljšem stanju, smo obdržali za lastne potrebe, ostalo pa ponudili v prodajo.”

Zemljišča je kupilo še šest podjetij, tako da jih zdaj v industrijski coni na Baču skupaj s podjetjem Slavec deluje (oziroma jih bo delovalo) sedem. Ukvarjajo se z različnimi področji - od lesne industrije do proizvodnje kabelskih konfekcij, strojne opreme, kmetijske dejavnosti in izdelave oprimkov za športno plezanje.

S slednjo dejavnostjo se ukvarja podjetje 360line, ki se je v cono na Bač iz stare lokacije v Prestranku preselilo jeseni 2018. “Za nove prostore smo se odločili zaradi povečanega obsega dela, ki je s seboj prinesel tudi potrebo po večjih proizvodnih prostorih. Iskali smo lokacijo, ki nam bo poleg večje kvadrature omogočila tudi nadaljevanje izvajanja poslovne strategije, ki se naslanja tako na lokalno partnersko mrežo dobaviteljev kot zanesljiv in izkušen kader. Skupaj z zaposlenimi smo v letih sodelovanja namreč razvili nepogrešljive obrtniške veščine pri izdelavi naših izdelkov. Selitev na novo lokacijo na Baču nam je to omogočila in nam hkrati prinesla še veliko pozitivnih stvari, ki jih cenimo v našem podjetju - odmaknjenost od številnih motečih dražljajev vrveža v bolj urbanih okoljih in dobro sodelovanje z lokalno skupnostjo,” je pojasnil Matevž Može iz podjetja 360line.

Tudi Marko Slavec poudarja, da zaradi produktov, s katerimi se ukvarjajo v njihovem podjetju - gre za strojegradnjo na področju lesne industrije, orodjarno, strojno opremo, transportno tehniko, laserske obdelave kovin, robotsko varjenje, izdelavo montažnih objektov na ključ in podobno -, od avtoceste odmaknjena lokacija ni težava, saj kupci pridejo zaradi produkta samega.

Težko pričakovana komunalna ureditev

Za boljše delovanje podjetij pa bi bilo dobro urediti še komunalno opremljenost cone na Baču. Bistriška občina, ki je, kot je pojasnil Marko Slavec, po podpisu pogodbe o brezplačni odsvojitvi s podjetjem Slavec postala lastnica parcel, po katerih poteka cesta znotraj kompleksa, je pred kratkim objavila razpis za gradnjo komunalne opreme cone.

V ta namen je, kot je razvidno iz razpisa, v letošnjem proračunu zagotovila 170.000 evrov. A se občina obenem zavezuje, da bo pogodbo z bodočim izvajalcem v celoti podpisala le, če bo letos zagotovila tudi sofinanciranje omenjenega projekta iz evropskih sredstev. V nasprotnem bo projekt uresničila le v višini lastnih zagotovljenih sredstev.

V coni delujoča podjetja občinsko namero pozdravljajo. “S sprejemom projekta komunalne opreme v IC na Baču s strani občine smo seznanjeni. Skupaj s preostalimi podjetji, ki delujejo na območju IC Bač, pozdravljamo namero in že zelo težko pričakujemo njeno realizacijo. Trenutno stanje komunalne ureditve namreč že danes otežuje delovne procese, hkrati pa nas omejuje za prihodnost - na komunalno ustreznost so namreč vezane številne nadaljnje investicije v infrastrukturo naših podjetij, s katerimi pa je dolgoročno povezana tudi naša ciljna rast in zaposlovanje na lokalnem območju,” je pojasnil Matevž Može.


Komentar novinarja

Tina Milostnik Valenčič

Princi na lesenem konju

Če je bila nekoč lesno-predelovalna industrija princesa slovenske ekonomije, njena podjetja pa paradni konji domačega gospodarstva, temu že nekaj časa ni več tako. S sesutjem lesnih velikanov, kot so, denimo, pivški Javor, Kli Logatec, Brest, Liko Vrhnika in podobni, smo konju polomili noge in zobe. Mršavo kljuse pa je svojo šibkost pokazalo ob žledolomu pred nekaj leti, ko se je izkazalo, kako razdrobljen je lesni trg ter kako zaradi pomanjkanja razvitih obratov za predelavo slovenski les potuje ...

Preberi več

Najbolj brano