Kmetje na nogah: “Ne more imeti kamenje na Krasu več točk kot njiva v Prekmurju”

“Ne more imeti kamenje na Krasu več bonitetnih točk kot njiva v Prekmurju,” so na nogah primorski, zlasti pa kraški kmetje, ki te dni v nabiralnike prejemajo odločbe s tudi petkrat višjim katastrskim dohodkom. Ta je poletel v nebo, potem ko je Geodetska uprava lani spremenila bonitetne točke kmetijskim in gozdnim zemljiščem in se je z letošnjim letom končalo prehodno obdobje protikoronskih ukrepov.

Bonitetne točke posameznih kraških travnikov so se povečale tudi 
za šestkrat.
Bonitetne točke posameznih kraških travnikov so se povečale tudi za šestkrat. 

KRAS > Geodetska uprava (Gurs) je nove bonitetne točke pripravila na podlagi Zakona o katastru nepremičnin, ki je začel veljati konec aprila lani, v javne evidence pa so jih vpisali do novembra 2022 in so dostopne na portalu Prostor. Boniteto kmetijskih in gozdnih zemljišč Gurs določa na podlagi podatkov o kakovosti tal, reliefu in klimi. Ob prehodu na območja enakih bonitet se je po njihovih podatkih okrog 60 odstotkom zemljišč boniteta povečala, preostalim pa znižala.

V nebo vpijoči nesmisli

“Pri tem je nastalo zlasti na območju Istre in Krasa nekaj v nebo vpijočih nesmislov, saj so tako čez noč in brez kakršnega koli obvestila lastniki kraških pašnikov - tu prevladujejo agrarne skupnosti - postali zavezanci za večkratnike višjih davkov. To pa potegne za sabo veliko drugih posledic,” opozarja predsednik Združenja predstavnikov agrarnih skupnosti Slovenije Damijan Pobega.

Gurs bo še naprej izvajal preveritve podatkov

Na Geodetski upravi pojasnjujejo, da je glavni razlog za dvig višine katastrskega dohodka v tem, da je letos prenehala veljati interventna zakonodaja, ki je določala, da se za leti 2020 in 2021 katastrski dohodek zniža za 50 odstotkov. Zato je Furs kmetom letos prvič odmeril polno višino katastrskega dohodka. “Dejanski dvig zaradi spremembe dejanske rabe ali zaradi spremembe bonitetnih točk skupaj prinese 5,09-odstotno povečanje katastrskega dohodka. Zgolj manjši delež od navedenega odstotka pa je razlog za dvig sprememba bonitetnih točk na parceli,” navajajo. Kot še dodajajo, bo Gurs tudi v prihodnje izvajal preveritve in dopolnitve podatkov, ki vplivajo na določitev višine bonitetnih točk na posameznih območjih, skupaj z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa bodo sodelovali pri izboljšavi izvornih podatkov, ki vplivajo na določitev območij in vrednosti bonitete.

Povečanje bonitetnih točk namreč ne vpliva le na višji katastrski dohodek, ampak zvišuje tudi tržno vrednost nepremičnin in prinaša povišanje letne pristojbine za gozdne ceste, višje najemnine za državna zemljišča in višji zbornični prispevek.

“Ne more imeti kamenje na Krasu več točk kot njiva v Prekmurju,” je zgrožen predsednik Agrarne skupnosti Divača Ivan Dolenc. Opozoril je, da se je posameznim kmetijskim zemljiščem znotraj agrarne skupnosti boniteta povečala tudi za šestkrat, iz šest točk je poskočila na 41 bonitetnih točk. “Dve od teh zemljišč, veliki po tri hektarje, ležita celo na degradiranem območju v trikotniku med avtocesto, kjer je predvidena postavitev sončnih elektrarn,” pojasnjuje.

MKGP napoveduje takojšnje korekcije za območje Krasa

Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP), kjer so zaradi spremembe bonitetnih točk prejeli več pritožb kmetijskih organizacij, so se že sestali s predstavniki Gursa in ministrstva za finance. Skupaj so določili usmeritve za prihodnje delo glede povečanja natančnosti podatka o boniteti zemljišč. “Geodetska uprava je zagotovila, da bo za območje Krasa takoj začela z aktivnostmi za izboljšanje podatka o boniteti zemljišč, tako s terenskim delom, kot tudi s pripisom korekcije, ki upošteva skalovitost terena,” še navajajo.

Sam je že prejel odločbo o odmeri katastrskega dohodka, ki se je letos skoraj potrojil. “Lani so mi odmerili 600 evrov, letos sem dobil 1700 evrov. Skoraj vsem zemljiščem so se bonitetne točke zvišale,” je povedal.

S košnjo niso zaslužili niti za gorivo

“To je katastrofa. Da na tak način višajo davke,” je zgrožena tudi Alenka Orel iz Avberja v sežanski občini, kjer na družinski kmetiji obdelujejo 50 hektarjev zemlje, od tega 4,5 hektarja vinogradov. “Naše njive imajo po novem boniteto okrog 47 točk, travnikom je boniteta z 19 poskočila kar na 43 točk. To je popoln nesmisel. Donos ene košnje na kraškem travniku niti slučajno ni enak njivi. Lani s košnjo nismo zaslužili niti za nafto,” je zgrožena.

Alenka Orel

kmetija Orel, Avber

“Kras je tako siromašen, zemljišča so majhna, razpršena, travniki pa redko kje ponujajo več kot eno košnjo. Da nas lahko izenačijo z rodovitno zemljo na Ptujskem polju, je absurd.”

Kot pravi, so zemljiščem znotraj Agrarne skupnosti Avber, kjer je teren skoraj neprehoden, kamnit in neuporaben, boniteto z 19 povečali na 43 in 47 točk. “Nekatere gmajne imajo celo 61 bonitetnih točk. Ni mi jasno, po kakšnih kriterijih so določali te točke. Kras je tako siromašen, zemljišča so majhna, razpršena, travniki pa redko kje ponujajo več kot eno košnjo. Da nas lahko izenačijo z rodovitno zemljo na Ptujskem polju, je absurd,” nazorno oriše nesmisle.

KGZS: Kmetje naj se na odločbe pritožijo

Tudi v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS), kjer skupaj z drugimi kmetijskimi in nevladnimi organizacijami pristojne na nepravilnosti opozarjajo že od januarja letos, ugotavljajo, da je do nepojasnjenih povečanj bonitetnih točk prišlo predvsem pri najslabših zemljiščih na celotnem Primorskem in Krasu ter kraških delih Notranjske in Dolenjske.

Ivan Dolenc

predsednik Agrarne skupnosti Divača

“Če bi si v živo ogledali pogorišče po požaru na Krasu, ki je še bolj razgalil to kamnito kraško krajino, do takih nesmislov gotovo ne bi prišlo.”

Kot ugotavljajo v analizi, so se bonitetne točke kamnitim kraškim gmajnam in gozdovom s šest do 15 povišale celo čez 50, s tem pa se je podrlo razmerje med manj produktivnimi in bolj produktivnimi zemljišči zlasti na Primorskem in drugod po Sloveniji. “Kraški gozd z lesno zalogo 12 kubičnih metrov na hektar ima dvakrat višjo boniteto kot gozd na Kočevskem z lesno zalogo 450 kubičnih metrov na hektar. Suhi kraški travnik s proizvodno sposobnostjo 2 toni suhe snovi na hektar letno ima boljšo boniteto kot travnik na Štajerskem s proizvodnjo sposobnostjo 8 ton suhe snovi na hektar letno,” so nanizali nekaj primerjav.

Od Gursa zahtevajo, da napačne podatke popravi, lastnikom zemljišč, ki so se jim bonitetne točke nerazumno povečale, pa svetujejo, naj se zoper odločbe Fursa o odmeri katastrskega dohodka pritožijo. Stanje starih in novih bonitetnih točk lahko preverijo na portalu e-prostor.

Medtem pa na Gursu lastnikom zemljišč, ki se z novimi bonitetnimi točkami ne strinjajo, svetujejo, naj sprožijo katastrski postopek spremembe območja bonitete zemljišča z elaboratom. Tak nasvet pa se kmetom zdi nepošten. “Vse te študije in strokovnjake, ki so te napake zakrivili, moramo mi zdaj plačati iz lastnega žepa. Oni pa so točke povišali kar iz pisarne. Če bi si v živo ogledali pogorišče po požaru na Krasu, ki je še bolj razgalil to kamnito kraško krajino, do takih nesmislov gotovo ne bi prišlo,” je prepričan Dolenc.


Komentar novinarja

Katja Kirn Vodopivec

Spremembe brez stika z realnostjo

V Sloveniji smo priča pravemu kmečkemu puntu. Vlada si je z novimi zahtevami in zakonskimi predlogi, ki se tako ali drugače dotikajo ali posegajo v življenje in delo, pa tudi prihodek kmetov, odprla več front. Začelo se je z novimi okoljskimi zahtevami za območja Nature 2000, vrelišče je doseglo z novelo zakona o zaščiti živali, sodu pa je nazadnje dno izbila še sprememba bonitetnih točk kmetijskih in gozdnih zemljišč. Če bi v luči skrbi za naravo in živali za prvi dve še nekako našli recimo da ...

Preberi več

Najbolj brano