Na Postojnskem turisti zlahka do proste sobe

Za Postojno bo letošnja turistična sezona ena najslabših po letu 1991. Obisk v Postojnski jami je padel na komaj 15 do 25 odstotkov lanskega, kar se posredno odraža tudi pri sobodajalcih, hotelirjih in gostincih v mestu. Boljša od prvih pričakovanj pa bosta zlasti na račun turističnih bonov glavna poletna meseca vsaj za nekatere manjše, butične ponudnike na podeželju in turistične kmetije.

POSTOJNA > “Vedeli smo, da bo letošnje poletje drugačno, še posebej zahtevno. A videti je, da smo se kljub vsemu nanj sorazmerno dobro pripravili. S posebnimi akcijami za družine in široko ponudbo v parku, kjer lahko nekaj zase najdejo vse starostne skupine in ljubitelji različnih interesov, so letošnje poletje najštevilčnejši prav slovenski gostje, kar nas izjemno veseli,” pravijo v družbi Postojnska jama in poudarjajo, da so hvaležni za zaupanje. “Slovenski gost je doma izredno zahteven. Za to, kar plača, želi največ,” opažajo. Po zaslugi turističnih bonov pa poleg posameznih tujcev nekateri domači gosti, za katere je bila Postojnska jama doslej enodnevna postojanka, v hotelu Jama tudi prenočijo. Skupinskih gostov pa v hotelu nimajo.

Drugi na lestvici obiskovalcev so Nemci in Avstrijci, počasi pa se veča število sicer najpogostejših gostov iz Italije. Skupno beležijo 15 do 25 odstotkov lanskoletnega obiska, posebej pa ne obeta niti avgust.

16.700

evrov turistične takse so plačali gosti v občini Postojna do 21. julija letos,

59.500

evrov pa v enakem obdobju lani

Da je letošnja sezona slaba, daje slutiti tudi prazna terasa pred restavracijo Proteus ob glavnem mestnem trgu, ki je Postojnska jama letos ni niti odprla. (Foto: Veronika Rupnik Ženko)

Sobe v mestu bolj kot ne prazne

Manjši obisk Postojnske jame in manj tujih (tranzitnih) gostov nasploh, na katerih sloni turizem v Postojni in ki jih je bilo prejšnja leta več kot 90 odstotkov, se močno pozna pri postojnskih sobodajalcih in hotelirjih, in sicer predvsem v mestu, kjer je tudi število postelj največje.

Hotel Center so odprli šele z julijem, a njegov lastnik Mili Savić je razočaran. “Sezona je slabša od pričakovanj, saj kaže, da ne bomo dosegli niti deset odstotkov lanskega obiska.” Veliko tujih gostov je odpovedalo, a - kot opaža - ne toliko zaradi strahu pred morebitno okužbo, temveč zaradi negotovosti glede vrnitve domov in morebitne karantene. Slovenskih gostov so našteli malo.

Da beležijo približno 40 odstotkov lanskega obiska pravijo v hotelu Kras v središču mesta. Med tujci prevladujejo Nemci, Slovencev je malo.

“Slabo je. Delamo na 35 odstotkih lanskega prometa. V Postojni se unovčuje malo turističnih bonov, tako da je nočitev zelo malo. Pri nas smo v primerjavi z nekaterimi drugimi torej lahko še zadovoljni, da imamo sploh toliko gostov. Za preživeti sezono bo, akumulacije za zimo pa ne,” pravi Peter Kranjec iz Kampa Pivka jama. Veliko večino njihovih gostov so vsa leta predstavljali tujci v tranzitu, ki jih je letos bistveno manj, se pa nekateri vračajo. Kar polovico bungalovov na račun bonov trenutno zasedajo slovenski gosti, ki jih je bilo lani samo pol odstotka.

V Predjami brez gneče

Pretirane gneče in preglavic s parkiranjem, ki so sicer poletna stalnica, ni v teh dneh niti pri Predjamskem gradu. Bojan Piškur, lastnik gostilnice Predjamka, ocenjuje, da dosegajo približno 30 do 40 odstotkov lanskega obiska. Sezona se je začela šele julija in upa, da se bo nadaljevala vsaj še avgusta. Precej se pozna, da letos ni skupin z avtobusi, opaža pa, da je Slovencev nekoliko več kot prejšnja leta. “Nekaj turističnega utripa vendarle je. Ne smemo samo jamrati, pač pa se prilagajati,” pravi Piškur. Pogreša, ne le v Predjami, ki je nekoliko zaspala in še zdaleč ne izkorišča vseh svojih potencialov, pač pa tudi širše na Postojnskem, več povezovanja ponudnikov oziroma tudi oblikovanja dodatne ponudbe in več oglaševanja, kar se je kot šibka točka še posebej izkazalo prav letos.

Z boni prihajajo zlasti Štajerci

Podobno meni tudi Boštjan Stegel iz Smrekarjeve domačije v Grobiščah: “Trenutna situacija je dokaz, da potrebujemo drug drugega. Če bi oblikovali neko skupno zgodbo, bi lažje in boljše delali vsi.”

A vendarle se njegove sprva zelo pesimistične napovedi za letošnjo sezono niso uresničile. “Res nisem pričakoval, da bo toliko odziva slovenskih gostov. Od 15. julija do 15. avgusta smo polno zasedeni,” pravi Stegel. In Smrekarjeva domačija je trenutno ena redkih takšnih na širšem Postojnskem. Dobro zasedene pa so še nekatere turistične kmetije.

Stegel pravi, da se jim obrestuje, da so drugačni od ostalih in da so doslej veliko vlagali v gosta: “Vsak gost je pomemben. In ker ne delamo le za danes, ampak predvsem za jutri, bi se morali vsi turistični ponudniki tega zavedati.” Stegel meni, da je prav zadovoljen gost najboljša reklama.

Veseli ga, da slovenski gosti, ki pri njih koristijo turistične bone in ki letos predstavljajo 70 odstotkov vseh, raziskujejo regijo in ostajajo najmanj tri dni. “Peljemo jih tudi na ogled naše kmetije, živali. Zelo hitro navežemo osebni stik, ki je zelo pomemben. Z marsikaterim gostom smo po dnevu ali dveh že skoraj na ti.” Stegel pravi, da ima s slovenskimi gosti dobre izkušnje. Doslej so gostili predvsem Štajerce, nekaj je bilo tudi gostov iz Gorenjske in Ljubljane. Kljub trenutni dobri zasedenosti pa se bo letošnji večmesečni finančni izpad poznal, sploh pri gostinskem delu. “Sezona bo tudi bistveno krajša, saj tujcev, ki bi jo podaljševali, ne bo. Jesen pa je še zelo negotova.”

“Mi delamo, ne jokamo. Glede na razmere smo pravzaprav lahko še kar zadovoljni, sploh če se bo tako nadaljevalo še v avgustu. Sobe imamo v povprečju zasedene okrog 75-odstotno, slabše, kot smo pričakovali, pa je zaseden kamp,” pa pravi Vladimir Pavlin iz Penziona Mirjam na Razdrtem, ki ga bolj skrbita zima in prihodnja pomlad.

Prevladujejo slovenski gosti, ki koristijo turistične bone. Ostajajo štiri, pet dni, tudi cel teden, kar se prejšnja leta ni dogajalo, in odhajajo na izlete, pohode, kolesarjenje. Gostom, ki koristijo turistične bone, so priznali tudi desetodstotni popust.

Penzion Mirjam je edina namestitev na Postojnskem, ki ima okoljski certifikat in je vključena v zeleno shemo slovenskega turizma, a Pavlin težko ocenjuje, kako odločilen je ta dejavnik pri odločitvi gostov za njihov penzion. Večjo okoljsko ozaveščenost opaža predvsem pri gostih iz severnejših držav.

---