Na Krasu in v Brkinih so odstranili več kot 60 sršenjih in osjih gnezd

Avgusta in septembra skoraj ni minil dan, da gasilci na Krasu in v Brkinih ne bi odstranjevali sršenjih gnezd, precej dela so imeli še oktobra. V Komnu so našteli več kot deset takšnih posredovanj, v Materiji 20, v Sežani več kot 30. Pa je to sploh delo gasilcev? Sami pravijo, da radi pomagajo, čeprav se pri osah in sršenih res včasih vprašajo, ali ogrožajo življenja in premoženje.

Kraški in brkinski gasilci so v zadnjih mesecih skoraj vsak dan   
odstranjevali osja in sršenja gnezda. Foto: PGD Materija
Kraški in brkinski gasilci so v zadnjih mesecih skoraj vsak dan odstranjevali osja in sršenja gnezda. Foto: PGD Materija

KRAS, BRKINI > “Stvar je enostavna. Če je ogroženo življenje ali premoženje, je to intervencija in gasilci pomagamo,” je jasen Valter Fabjančič, predsednik Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Materija. Ko jih pokličejo zaradi sršenov ali os v stanovanjskih hišah ali njihovi okolici, se odzovejo. Če pa bi jih klicali zaradi sršenov na gmajni, jih ne bi odstranili. Zgodilo se je tudi, da so jih poklicali zaradi roja čebel, ki ga prav tako niso odstranili, ampak so na pomoč poklicali čebelarja.

(foto: PGD Materija)

Milan Lovrec, Oddelek za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo

“Sršenov se preveč bojimo in jih ubijamo tudi takrat, ko tega res ne bi bilo treba. Če ne gnezdijo ravno pred vhodom v dom ali kjer bi vas ogrožali, jih raje pustite pri miru.”

Letos so gasilci iz Materije odstranili že 20 osirjev in sršenjih gnezd, največ avgusta in septembra. Zdaj, ko so temperature nižje, se je “sezona” verjetno končala.

Sršenov se preveč bojimo

Pa ose in sršeni res vedno ogrožajo življenja? Pri odgovoru na to vprašanje smo na tankem ledu. Če gre za alergike, če piči več živali ali če pičijo v predel grla ali žrela, je to lahko zelo nevarno in ogroža življenje. Sicer pa ne.

“Sršenov se preveč bojimo in jih ubijamo tudi takrat, ko tega res ne bi bilo treba. Če ne gnezdijo ravno pred vhodom v dom ali kjer bi vas ogrožali, jih raje pustite pri miru. Ravno oni vas namreč branijo pred invazijo tujerodnih vrst, ki so veliko bolj agresivne in nevarne za človeka,” svetuje Milan Lovrec z oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Dodaja še, da sršeni - sploh v primerjavi z osami - niso popadljivi in napadejo šele, ko se počutijo ogrožene. “Zato moramo ohraniti mirno kri, če nas obletava sršen ali osa, saj brezglavo mahanje verjetnost pika precej poveča,” dodaja.

Najmanj sto evrov za eno gnezdo

Za odstranjevanje gnezda bi zato morali poklicati službo, ki se s tem ukvarja. To imajo tudi v Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano. Gasilci pa naj bi se odzvali na klic le v primerih, ko je neposredno ogroženo zdravje ali življenje ljudi, v drugih primerih naj bi občane napotili na pristojne službe. Te pa za svoje delo zaračunajo. V Nacionalnem laboratoriju za zdravje, okolje in hrano, denimo, od 100 do 120 evrov za odstranjevanje sršenjega gnezda z nezahtevnim dostopom, v ceno pa še niso všteti potni stroški.

(foto: PGD Materija)

Po drugi strani gasilci delo opravijo brezplačno. “Naša naloga res ni odstranjevanje sršenjih gnezd, če sršeni ne ogrožajo življenja. A ker smo prostovoljna gasilska društva lokalna društva, ki živimo in delamo v svojem kraju, mislim, da ni gasilca, ki bi odrekel pomoč in naredil tudi kake usluge,” pravi Marko Adamič, predsednik PGD Komen in obalno-kraški regijski poveljnik. Nenazadnje pri odstranjevanju sršenjih gnezd ne nastanejo visoki stroški. Običajno se z občani dogovorijo, da sami kupijo sprej, s katerim nato gasilci poškropijo gnezdno in ga odstranijo. V zadnjih dveh mesecih so tako komenski gasilci posredovali več kot desetkrat.

Obvestijo zavod, ki se dogovori z društvi

Več kot 30-krat pa so letos osirje in sršenja gnezda odstranjevali sežanski gasilci, je povedal Gregor Ebert iz tamkajšnjega društva. Kljub temu, da je številka visoka, to delo zmorejo. Nenazadnje se jim na klic ni treba odzvati takoj, ampak se k osam in sršenom odpravijo mirno, običajno zvečer ali zgodaj zjutraj, ko so vse živali v gnezdu in niso tako napadalne, ter jih takrat odstranijo.

Enako pravi Blaž Turk, direktor in poveljnik Zavoda za gasilno in reševalno službo Sežana. Zavod je prvi, ki ga regijski center za obveščanje obvesti o klicu občana, da ga ogrožajo ose ali sršeni. Nato pa se zavod dogovori s posameznimi gasilskimi društvi o tem, kdo bo prevzel odstranjevanje. “Običajno delo prevzamejo društva, včasih zavod pomaga z opremo. Čeprav je posredovanj kar veliko, je to delo obvladljivo. To opravljamo, ker gre za varnost ljudi,” pravi Turk.

Dodaja še, da bi se - če bi bilo vsako odstranjevanje sršenjih gnezd plačljivo - tega opravila verjetno lotevali ljudje sami, kar bi lahko prineslo še več nevarnosti in nesreč. Gasilci pa imajo izkušnje in znanje za delo na višini in v težko dostopnih prostorih, imajo pa tudi posebno obleko, ki prekrije prav vsak košček kože in ki je žela os in sršenov ne morejo predreti.


Najbolj brano