Kriški škrati, vile, šembilje in svetniki

Ljudski pevci in pripovedovalci že mnogo let prenašajo iz roda v rod stara mitološka verovanja in spoštovanje do šeg in navad. Te pa se skozi leta pripovedovanja pozabijo, zato so v RD Gmajnca dali pobudo za izid knjige Kraškokriške pravce, ki jo je uredila Jasna Majda Peršolja.

Jasna Peršolja se z urejanjem starih pripovedk ni srečala prvič, saj 
je podobno zbirko uredila že za območje rojstnega Rodika.  Foto: Samanta Coraci
Jasna Peršolja se z urejanjem starih pripovedk ni srečala prvič, saj je podobno zbirko uredila že za območje rojstnega Rodika.  Foto: Samanta Coraci

KRIŽ > Že od ustanovitve se v razvojnem društvu Gmajnca trudijo zbirati ljudske pravce, zgodbice in stare fotografije. Zbrano gradivo so vsako leto izdajali v letnem koledarju, kar jim je dalo idejo, da bi vse pripovedke zbrali v eno knjigo. “Najprej se nam je zdel ta podvig prevelik zalogaj,” je povedal Slavko Simčič, predsednik RD Gmajnca. “Toda Jasna Peršolja je bila takoj pripravljena sodelovati, saj je gradivo zbirala, odkar je prišla v Križ,” je še dodal.

Jasna Majda Peršolja, ki je zbrala in uredila pravce, se je z ljudskimi zgodbami srečala že pred 52 leti, ko je prišla v Križ na povabilo svojega učenca Ratka Jakobovega. “Povabil me je, da pridem pogledat cerkev Sv. Antona in tam mi je ta deček povedal vse, kar je o tej cerkvi vedel,” je pojasnila. “Pri njem doma so si vedno pripovedovali pravce, saj je bila njegova mama Anica ljudska pevka in pripovedovalka. Prav Anica me je spodbujala, da si kaj zapišem, saj se veliko pozabi,” je še dodala urednica knjige, ki se z zbiranjem ljudskega slovstva tokat ni srečala prvič. Že leta 2000 je izdala knjigo Rodiške pravce in zgodbe, leta 2006 Škocjanski kaplanci in leta 2012 Teta Liza para, pravce čara. Sodelovala je tudi pri zbiranju templjarskih zgodb v Lokvi in starih pravc v Bazovici.

Knjiga je razdeljena na dva dela. Prvi del vključuje pravce iz obdobja pred krščansko dobo, v katerih nastopajo škrati, vile, šembilje, zmaji in druga bitja, v drugem delu pa so pravce iz krščanskega obdobja, ki pripovedujejo o svetnikih, sv. Petru in Kristusu, ki naj bi se sprehajala po kraški zemlji. Največ pravc pa je o smrti, ker je Križane zanimalo, kam gre duša.

Knjigo je na prošnjo urednice ilustrirala Tanja Samec. “Nekoliko sem morala zajeti sapo, saj se s takim delom še nisem ukvarjala, a ker je Jasna Peršolja moja bivša učiteljica, sem rekla 'da'”. Zbrane Kraškokriške pravce tako spremlja 14 ilustracij v akvarelni tehniki.


Najbolj brano