Kmetje obupujejo: “Brkini postajajo rezervat za divjad”

“Stanje je nevzdržno. Če je divjad še pred leti uničevala njive s krompirjem in koruzo, zdaj ni moč več ohraniti niti travinja. Divji prašiči uničujejo travnike dan za dnem. Ljudje so živino in kmetovanje že skoraj povsem opustili, osiromašeni Brkini pa postajajo rezervat za divjad,” opozarjajo brkinski kmetje, ki so jim divji prašiči od lanske zime že večkrat sanirane površine ponovno preorali.

BRKINI > “Spomladi smo vse parcele sanirali in posejali novo travo. Pa je prišla suša in je namesto trave zrasel plevel. Kositi ni bilo kaj. Ne vem, kako bomo preživeli,” je obupan Franc Valenčič z Brezovega Brda, kjer so se včeraj zbrali kmetje s širšega območja Brkinov, da bi opozorili na nevzdržno stanje zaradi divjih prašičev.

“Že spomladi je bilo obljubljeno, da se stalež tega škodljivca zdesetka. Stanje pa je ravno obratno. Divji prašiči so vsepovsod. Če bi res želeli pomagati brkinskemu človeku, bi lahko hitro našli način. Očitno pa je večji interes, da v tem delu osiromašenih Brkinov prevlada divjad,” je bil oster Darko Lukač iz Kovčic, ki se še dobro spominja, ko so predstavniki kmetijskega ministrstva in Lovske zveze Slovenije januarja letos prav na tej lokaciji istim kmetom obljubljali pomoč.

Darko Lukač

kmet iz Kovčic

“Že spomladi je bilo obljubljeno, da se stalež tega škodljivca zdesetka. Stanje pa je ravno obratno. Divji prašiči so vsepovsod.”

Z naraščanjem prašičev narašča tudi škoda

Takrat je bila uničena polovica od 12.000 hektarjev travnikov in pašnikov na območju občine Hrpelje-Kozina, tokrat je škoda še obsežnejša in sega tudi na Bistriško. Poleg Brezovega Brda, Javorja, Ritomeč, Mihel in Gradišice so tokrat prizadete še površine v Kovčicah, Brezovici, Orehku, Mršah, na Tatrah, v Rjavčah, Hujah, na Gabrku in Pregarjah.

“Populacija divjih prašičev je očitno od lanske zime še narasla. Škode so velike, kmetje, ki so spomladi te površine že sanirali in na novo posejali, obupujejo, saj se zgodba ponavlja,” je povedala Milena Štolfa, vodja kmetijske svetovalne službe na sežanski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica.

Franc Valenčič

kmeti z Brezovega Brda

“Od odškodnin ni nobenega učinka, saj se škoda iz dneva v dan ponavlja. Ljudje bi radi za svoj trud iz te siromašne zemlje tudi kaj pobrali.”

Precej škode je tudi v trajnih nasadih na Krasu in v slovenski Istri. Kmetom svetujejo, naj s sanacijo počakajo do spomladi, saj pričakujejo, da se bo škoda še nadaljevala.

Nekateri kmetje že od pomladi čakajo na izplačilo odškodnin. “Tudi če mi izplačajo odškodnino, od tega ni nobenega učinka, saj se škoda iz dneva v dan ponavlja. Ljudje bi radi za svoj trud iz te siromašne zemlje tudi kaj pobrali,” pravi Valenčič. 50-glavo čredo bi prodal, a visoko brejih živali in krav s telički ne more oddati v klavnico. Skrbi ga, kako bo zagotovil dovolj krme čez zimo. “Cena bale sena se je podvojila, pa tudi ni jih kje kupiti, saj krme primanjkuje,” pravi. Spomladi so mu na osmih hektarjih površin ocenili stoodstotno škodo, na dveh hektarjih saniranih travnikov je uspel pridelati le osem bal sena, potreboval bi jih vsaj 500.

Odškodnine so pesek v oči kmetom

“Medtem so se podražili tudi gorivo, seme in drugi material. Višina odškodnin pa je ostala enaka,” opozarja Rado Frank z Brezovega Brda, kjer so mu prašiči že tretjič zapored uničili tri hektarje travnikov.

“Odškodnine so pesek v oči kmetom. Bolje bi bilo, da bi s tem denarjem kupili krmo za živali, bi vsaj nekaj imeli. Tako pa smo v zgubi, saj na koncu ostanemo brez krme, z uničeno mehanizacijo in parcelo,” pa meni mlada prevzemnica kmetije iz vasi Mihele Kristina Mihalič.

Edino rešitev vidijo v večjem odstrelu, ki je sicer že zdaj neomejen, vendar pa ga lovske družine ne izvajajo, kot bi morale, so prepričani kmetje. “Divji prašič ni več trofeja. Pred 50 leti jih v Brkinih sploh nisi videl, zdaj pa se jih samo okrog Javorja sprehaja 60, od tega šest ali sedem svinj s podmladkom, v Kovčicah jih je najmanj sto,” nevzdržno stanje s preštevilčno populacijo divjadi opiše Drago Sluga, ki težavo vidi tudi v krmiščih, ki so vse bližje vasem.

Kmetje obenem poudarjajo, da bi se lovske družine morale združiti in skupaj izvajati odstrel, saj je taka količina prašičev prevelik zalogaj za maloštevilne aktivne lovce. “Trenutno je tako, da divjad prevladuje nad ljudmi. Država se bo morala odločiti, ali bo pomagala kmetu ali pa bo gojila divjad in spodbujala lovski turizem,” so enotni kmetje.

---