Kmalu po poteh pionirjev v Škocjanske jame

V Škocjanskih jamah obnavljajo več kot sto let stare turistične poti v doslej nedostopnem Hankejevem kanalu. Ko bodo dokončane, predvidoma do prihodnje poletne sezone, bodo po njih omogočili ogled 1,6 kilometra dolgega podzemnega kanjona in Martelove dvorane, ki je ena največjih podzemnih dvoran na svetu.

ŠKOCJAN > V Škocjanskih jamah so pred več kot sto leti v sedmih kilometrih rovov v živo skalo vklesali kar 12 kilometrov poti in jih opremili z železnimi ograjami in lesenimi podesti. Nekatere se pnejo več deset metrov nad podzemno reko Reko, nekatere se spustijo tik do nje, tretje prečijo vrtoglave prepade. Vse to so počeli brez sodobne jamarske opreme, zavezani s konopljinimi vrvmi, s klobuki na glavah in svečami ali leščerbami v rokah.

Večino takratnih poti, ki so jih opremljali sočasno z raziskovanjem, hkrati pa po njih že vodili turiste, so že med obema vojnama nehali vzdrževati in so do danes ostale le spomin na pogum in drznost nekdanjih raziskovalcev podzemlja. Nekaj jih zdaj obnavljajo in po njih bodo predvidoma že prihodnje leto spet vodili obiskovalce.

Kanal so raziskali konec 19. stoletja

Hankejev kanal, to je podzemni kanjon reke Reke, je poimenovan po raziskovalci Antonu Hankeju (rojen na območju današnje Češke, v Trstu je delal kot ocenjevalec kovnega denarja). Hanke je skupaj z Jožefom Mariničem in Friedrichom Müllerjem ter v tesnem sodelovanju z domačini vodil raziskave Škocjanskih jam v letih od 1884 do 1891, ko je umrl. Pokopan je v Škocjanu. Martelova dvorana, do katere so se prebili avgusta 1890, pa je dobila ime po tedaj vodilnem francoskem krasoslovcu in speleologu Edouardu Alfredu Martelu.

Gre za pot v Hankejevem kanalu - 1,6 kilometra dolgem rovu v smeri toka reke Reke, ki zdaj obiskovalcem ni dostopen. “Ne bomo odpirali novih poti, niti vodili v skrite kotičke jame. To je več kot sto let stara pot, ki jo bomo obnovili v starem slogu. Ne bomo je betonirali, niti razsvetlili, stopničke bodo vklesane le tam, kjer so že,” pravi direktor Parka Škocjanske jame Stojan Ščuka. Delavci, usposobljeni za delo na višini, na ozko stezico nad kanjonom nameščajo kovinske podstavke, nanje postavljajo lesene deske, ob strani pa kovinsko ograjo z dvema prečkama, enako kot pred sto in več leti.

Po kanjonu do največje podzemne dvorane

Ves material morajo delavci po ozki spolzki stezici znositi v jamo na hrbtih, tam pa delajo ob soju naglavnih lučk, ponekod več deset metrov nad deročo Reko. To počnejo že tri mesece, dela pa morajo opraviti do oktobra. Odtlej mora biti v jami mir, saj v njej prenočujejo netopirji. Če bo kaj del še ostalo, jih bodo končali spomladi, nato bodo vodniki Parka Škocjanske jame po prenovljeni poti popeljali prve obiskovalce.

“Obiski Hankejevega kanala bodo namenjeni majhnim skupinam, vsak vodnik bo spremljal pet ljudi, ki jih bomo prej seznanili, da je pot fizično zahtevna, vzela bo pet ur. Obiskovalcem bomo zagotovili tudi kombinezone, škornje, čelade in svetilke,” pojasnjuje Ščuka, Cena vstopnice bo zato višja od turistične.

Obiski bodo možni le ob nizkem vodostaju. Na leto naj bi po poti prvih raziskovalcev Škocjanskih jam peljali od 500 do 1000 obiskovalcev.

Tisti na tej poti bodo ves čas hodili ob podzemni Reki, na koncu pa bodo prišli do impozantne Martelove dvorane, največjega podzemnega prostora pri nas in enega največjih na svetu. Dvorana je dolga 308 metrov, široka 123 in visoka 100 metrov, na najvišji točki pa kar 146 metrov. Njena prostornina je 2,2 milijona kubičnih metrov.

---