Kako je vojaško pristanišče v Pulju vplivalo na Divačo

V Dvorani Muzeja slovenskih filmskih igralcev v Škrateljnovi domačiji v Divači se bodo v četrtek ob 19. uri v okviru 37. pogovornega večera Divača - mesto nad Reko posvetili fenomenu vojaškega pristanišča Pulj ter z njim povezano izgradnjo infrastrukture, kar je usodno zaznamovalo razvoj Divače.

DIVAČA >Po spoznanju, da Benetke iz strateških razlogov niso primerne za glavno vojno luko Habsburške monarhije, so na Dunaju leta 1834 sprejeli odločitev o izgradnji Pomožnega arsenala v Puli. Gradnja skladišč v jugovzhodnem delu Pulskega zaliva se je tako začela leta 1846 in nadaljevala leta 1850, ko je avstrijska vojna mornarica kupila otok Uljanik za potrebe izgradnje skladišča ladijske opreme.

Nekoč zanemarjeno mesto je tako v 19. stoletju postalo veliko gradbišče, na obronkih katerega se je pričela gradnja mogočne verige 26 utrdb in 60 topniških utrjenih postojank za zavarovanje takrat najmočnejšega pomorskega oporišča na Jadranu. Del verige utrdb se danes nahaja znotraj samega mestnega tkiva, del pa v okolici Pule vse do Brionskih otokov.

Za potrebe povezave Pule z Dunajem so v pičlih treh letih, do leta 1876, dogradili 122 kilometrov dolgo Istrsko progo. Med več različicami trase je na koncu prevladal obrambni interes in izbor trase po sredini polotoka, izven dosega italijanskega ladijskega topništva ter s priključkom na Južno železnico v Divači. S tem so posredno postavili temelje gospodarskega razvoja celotne Istre in posledično tudi Divače, do takrat povsem nepomembne kraške vasi.

Predavala bosta Franco Cossutta, ladjedelski inženir in eden od pobudnikov izgradnje Ribiškega muzeja v Križu, ki bo predstavil civilno in vojaško zgodovino pomorstva v Pulju, ter dr. Josip Orbanić, do upokojitve vodja Projekta kakovosti na Slovenskih železnicah ter predavatelj na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, ki bo predstavil zgodovino in sedanjost Istrske proge. Pogovor bo vodil arhitekt Stojan Lipolt.

---