Jame nas opominjajo na varovanje planeta
Slovesnosti ob 200-letnici dokumentiranega obiskovanja Škocjanskih jam, 130-letnici Jamarske zveze Slovenije in 60-letnici Jamarske reševalne službe, ki so jih v soboto obeležili v Parku Škocjanske jame, se je udeležil tudi predsednik države Borut Pahor. Poudaril je odgovornost sedanje generacije za ohranitev čistega okolja za prihodnje rodove.
MATAVUN
> Podzemni svet je še kako dovzeten za naša dejanja na površju, je poudaril predsednik države Borut Pahor: “Da bi lepote lahko občudovali tudi naši zanamci, naši otroci, moramo razumeti, da imamo prav mi ključno vlogo pri podnebni prihodnosti. Smo prva generacija, ki se v celoti zaveda, da smo verjetno hkrati tudi zadnja, ki lahko pomembno odloči usodo tega planeta. Tega klica, te odgovornosti, zaradi naših otrok ne smemo preslišati. Pomislite, kako sebično in tragično bi bilo, če bi zaradi lastne ignorance do okolja zanamce prikrajšali za ta dih jemajoča doživetja.”
Ob tej priložnosti je pohvalil delo jamarjev, direktorju Javnega zavoda Park Škocjanske jame Stojanu Ščuki pa je za dosedanje delo podelil posebno zahvalo.
Borut Pahor predsednik države
“Pomislite, kako sebično in tragično bi bilo, če bi zaradi lastne ignorance do okolja zanamce prikrajšali za ta dih jemajoča doživetja.”
Na prvem mestu je varovanje narave
Za začetek dokumentiranega obiskovanja Škocjanskih jam velja knjiga obiskovalcev, ki jo je leta 1819 odprl župan bližnje vasi Naklo Jožef Mahorčič. Konec 19. stoletja je Škocjanske jame obiskalo nekaj tisoč ljudi letno, danes je številka precej višja, lani je jame obiskalo skoraj 200.000 ljudi.
Poseben mejnik v zgodovini Škocjanskih jam je gotovo vpis na Unescov seznam svetovne dediščine leta 1986 in ustanovitev regijskega parka leta 1996. “Kljub nenehnemu povečanju števila obiskovalcev v zadnjem obdobju je glavna naloga zavoda še vedno varovanje, ohranjanje jam in naravnih procesov,” je poudaril Stojan Ščuka.
V zadnjih letih so s pomočjo evropskega denarja obnovili infrastrukturo, ki omogoča varen ogled jame, hkrati pa so vzpostavili celovit monitoring, s katerim spremljajo stanje v kraškem podzemlju. V zavodu se zavedajo, je še dodal Ščuka, da upravljajo z izjemnim naravnim območjem, ki “kot magnet privlači obiskovalce z vsega sveta, prav tako kot pred 200 leti.”
Povečujejo slovensko ozemlje
Raziskovanje jam na Krasu v 19. stoletju je bilo povezano z iskanjem vode za Trst, vendar so tudi danes prav jamarji tisti, ki “prvi opozarjajo na onesnaženost pitne vode,” je povedal predsednik Jamarske zveze Slovenije Igor Benko.
Jamarsko društvo Anthron, ki je bilo ustanovljeno leta 1889 v Postojni, velja za začetek organiziranega jamarstva v Sloveniji. Pred šestimi desetletji pa so pod okriljem zveze ustanovili Jamarsko reševalno službo. Med pomembne dosežke slovenski jamarjev sodi tudi edinstven kataster jam, v katerem je natančno opisanih že 13.000 jam, vsako leto pa odkrijejo do 400 novih. “Zato smo jamarji edini, ki vsako leto povečujemo slovensko ozemlje,” se je pošalil Benko.