Iz jame odstranili kar 1000 vreč ali 30 ton leša

V Divaški jami so pred kratkim zaključili s pomembnim projektom ekološke sanacije, v sklopu katerega so s poti in z zaprašenih kapnikov očistili leš, ki so ga po jami nasuli v prvi polovici 20. stoletja, ter utrdili poti z betoniranjem, da bi preprečili nadaljnje raznašanje teh za občutljivi jamski ekosistem škodljivih ostankov.

DIVAČA > Očiščenje leša in ureditev poti v Divaški jami je veliko dejanje, za katerega so si divaški jamarji prizadevali vse od ustanovitve društva daljnega leta 1965, aktivno pa delali na projektu zadnjih 20 let.

Njihov trud in smiselnost izvedbe čiščenja so prepoznali tudi na Zavodu za varstvo narave (ZRSVN) in načrt čiščenja vključili med aktivnosti projekta Za Kras, katerega cilj je bil izboljšanje stanja izbranih ogroženih in varovanih vrst, v Divaški jami na primer jamskega hrošča drobnovratnika, in habitatnih tipov.

140.000

evrov je znašala vrednost del v Divaški jami

Hrošča zaenkrat v jami še niso našli, kar je lahko prav posledica onesnaženosti jame. Možno pa je, da bo z izboljšanjem ekoloških razmer tudi Divaška jama postala zanj primeren habitat, se nadeja koordinatorka projekta dr. Jana Laganis z ZRSVN.

Velika ekološka škoda

Leš v jami je bil posledica dejstva, da so se v preteklosti urejanja poti v jami žal lotevali tudi na nepremišljen način, ki za kraško občutljivo podzemlje ni bil primeren. V prvi polovici 20. stoletja so tako na ilovnate poti nasuli preko 100 kubičnih metrov leša - žlindre in kotlovskega prahu parnih lokomotiv. Sipek črn material se je s hojo raznesel izven poti ter se razširil po velikem delu jame. Prah je prekrili kapniške tvorbe, na delih poti, kjer je prisotne več vlage, pa se je sprijel v lepljivo blato, ki se je s čevlji raznašalo po jami. Poleg okrnjenega naravnega videza jame je bila jami in jamskem živem svetu povzročena velika ekološka škoda, saj so v pepelu prisotna različna onesnaževala, ki se počasi sproščajo in s tem dolgotrajno negativno vplivajo na občutljiv jamski ekosistem, so opozorili na ZRSVN.

Zgradili tudi kanalizacijski sistem

Poleg čiščenja Divaške jame so v okviru projekta Za Kras, katerega vodilni partner je Park Škocjanske jame, zgradili tudi kanalizacijski sistem za naselja Škocjan, Matavun in Betanjo ter nov odsek kanalizacije priključili na obstoječo čistilno napravo, postavili vrata na vhodu jame Polina peč, kjer se je večkrat pojavil krivolov, izdelali zgibanke o preprečevanju krivolova jamskih živali in izvedli deset predavanj in terenskih delavnic za izobraževanje pristojnih služb, lokalnih jamarskih društev in domačinov o življenju v jamah, varovanju jam in preprečevanju krivolova v jamah. Izgradnjo kanalizacijskega sistema je vodila Občina Divača, ostale aktivnosti pa ZRSVN.

Vsak obiskovalec je v naslednjih letih pripomogel le še k dodatnemu širjenju leša po jami, zato je bilo nujno začeti s čiščenjem jame, odstranjevanjem leša iz jame, urejanjem pohodnih poti in sanacijo negativnih posledic rabe jame.

Jamarsko društvo Gregor Žiberna Divača, ki je skrbnik jame, je v sodelovanju in v skladu z naravovarstvenimi usmeritvami ZRSVN izvedel sanacije posameznih odsekov poti. Prvo polovico poti (približno 500 metrov) so sanirali v letih 2007-2009 s pomočjo sredstev za razvoj podeželja.

Nepremišljena dejanja pri urejanju naravnih vrednot ali delov narave lahko povzročijo izjemno ogrožujočo, dolgotrajno in tudi nepovratno škodo.

Strgali, pometali, spirali, betonirali…

V okviru projekta Za Kras, ki je bil sofinanciran iz evropskih kohezijskih sredstev, pa so se pod vodstvom ZRSVN osredotočili na sanacijo poti v drugem, spodnjem delu jame.

Člani Jamarskega društva Gregor Žiberna iz Divače so v letih 2018 in 2019 odstranjevali iz jame debelejše sloje pepela. Delo je potekalo ročno, s strganjem in pometanjem. Odstranjen pepel so sproti odlagali v vreče. Skupaj so očistili skoraj 500 metrov poti, pri tem pa se je nabralo kar za 1000 vreč ali 30 ton leša.

Vreče so nato na hrbtih odnesli v vhodno dvorano, od kjer so jih s tovornim dvigalom dvignili do vhoda v jamo in s samokolnicami do začasne deponije. V letih 2021 in 2022 so z vodo, z visokotlačnim čistilnikom spirali dele poti in okolico poti. Letos spomladi pa je zunanji izvajalec, sežansko podjetje Tode.M Mario Todeschini s. p iz Orleka, izvedel še zaščito jamskega inventarja (predvsem stalagmitov) ob poti ter med drugim utrdil stopnice in preko 200 metrov podpornih zidov in izvedel betoniranje ter preplastitev poti s protizdrsnim slojem. Delo je bilo naporno, saj so morali materiale transportirati skozi celoten prvi, že obnovljen del jame, na katerem so številne ožine, stopnice in serpentine. Delavci so izračunali, da so vsak dan s samokolnicami opravili pot, ki bi ustrezala dvakratnemu vzponu na Nanos.

Vsi izvajalci del v jami si zaslužijo veliko priznanje in pohvalo, saj so naporno delo opravili izjemno skrbno, z občutkom za jamsko okolje in z upoštevanjem vseh potrebnih omejitev, povezanih z delom v jamah, so izpostavili na ZRSVN. In obenem poudarili, da nepremišljena dejanja pri urejanju naravnih vrednot ali delov narave, kakršno je bilo posipanje leša po jami, lahko povzročijo izjemno ogrožujočo, dolgotrajno in tudi nepovratno škodo.

Ostanke leša so odpeljali na deponijo pepela muzejskih lokomotiv na Jesenicah. Poleg tega so iz jame odstranili tudi raznovrstne odpadke, dele stare jamske infrastrukture in ostanke karbidnega apna.

Obnovljen del jame ni opremljen z lučmi in drugo infrastrukturo, potrebno za redni turistični obisk, zato turistov v okviru rednih ogledov v ta del jame ne bodo vodili.

Člani jamarskega društvo, ki so po besedah predsednika Boruta Lozeja v delo vložili tudi veliko prostovoljnih ur in entuziazma, v prihodnosti načrtujejo nadaljnje aktivnosti, ki bodo potekale v okviru njihovih rednih društvenih akcij. Glede na obseg škode, ki so jo povzročile pretekle nepremišljene odločitve, jim dela še kar nekaj časa ne bo zmanjkalo. Pri tem jim je nadaljnjo podporo obljubila tudi Alenka Štrucl Dovgan, županja Občine Divača, ki je bila eden od partnerjev pri projektu. Med drugim v prihodnje načrtujejo ureditev vhoda in okolice jame, s čimer želijo Divaško jamo v večji meri povezati s Škocjanskimi jamami in tudi Muzejem slovenskih filmskih igralcev v Divači v celovito turistično ponudbo, ki bi obiskovalce v divaški občini zadržala dlje.

---