“Edina rešitev za preživetje sadjarjev so vodna zajetja”

Čeprav je letošnja pomlad brkinskim sadjarjem prizanesla s pozebo in je že kazalo, da bo letina izvrstna, je suša tudi v sadovnjakih naredila svoje. Kjer nasadov niso zalivali, bo sliv in jabolk vsaj za pol manj, slabša bo tudi kakovost. Na kmetijskih svetovalnih službah poudarjajo, da bodo vodna zajetja in vrtine za namakanje nova realnost kmetijstva.

BRKINI > “Počasi bomo vse opustili. Kmetovanje v takih razmerah, sploh za tržne namene, postaja nevzdržno. Kar ne uničita pozeba in suša, pokonča divjad,” je nad slabo letino obupan sadjar Igor Šiškovič iz Slivja, ki bo iz dveh hektarjev nasadov jabolk in sliv pospravil za več kot polovico manj sadja kot običajno. “Pri zgodnjih sortah bo pridelek tudi do 90 odstotkov manjši. Že lani je bil izpad pridelka velik zaradi spomladanske pozebe, letos je bil nastavek sadja sicer zelo dober, pa je potem suša naredila svoje.”

Tudi na Bistriškem je stanje podobno. Matjaž Miše na svoji kmetiji v Sabonjah z dolgoletno sadjarsko tradicijo ocenjuje, da bo letos pridelal okrog dve toni sliv in 20 ton jabolk, kar je več kot pol manj od običajnega pridelka. “Slive so kar dobro obrodile. Imam tudi mlade nasade, zato sem jih zalival. Jabolka pa so kar popadala z jablan. Tudi kakovost bo precej slabša. Ponekod so ožgane od sonca, precej jih je tudi razbila toča.”

Milena Štolfa

KGZ Nova Gorica, OE Sežana

“Vodna zajetja in vrtine za namakanje bodo gotovo nova realnost kmetijstva. Vendar pa brez finančne pomoči države ne bo šlo.”

V Brkinih prevroče tudi za zelje

Nič bolje ni niti z zelenjavo in vrtninami. “Česna in fižola skoraj ni, zgodnje sorte zelja nismo niti pobirali, saj ni bilo kaj. Zdaj čakamo, če si bodo z dežjem in nižjo temperaturo pozne sorte še kaj opomogle. Bo pa tudi tam škoda vsaj 60-odstotna,” razlaga Šiškovič, ki si namakalnega sistema ne more privoščiti, dodatno težavo pa mu predstavlja razdrobljena posest.

“Zelje kljub zalivanju ob tako visokih temperaturah ne raste. Že junija smo namerili 30 stopinj celzija. To so preveliki temperaturni šoki. Ne pomnim, da bi bile v Brkinih kdaj tako visoke temperature,” pravi upokojeni kmet, ki se je s kmetijsko dejavnostjo preživljal 26 let.

Igor Šiškovič

pridelovalec sadja in zelenjave

“Počasi bomo vse opustili. Kmetovanje v takih razmerah, sploh za tržne namene, postaja nevzdržno. Kar ne uničita pozeba in suša, pokonča divjad.”

Mladi slivovi nasadi v Sabonjah, ki so jih Mišetovi namakali, so dobro obrodili. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Tudi na ekološki kmetiji Brhanovi v Gradišici pri Materiji, kjer pridelujejo sezonsko sadje in zelenjavo, je suša odnesla precejšen del letine. “Na sadju bo škode od 40 do 50 odstotkov, na zelenjavi, ki ni bila zalita, pa je škoda 90-odstotna. Ker ni bilo dovolj vode, smo ostali tudi brez 150.000 sadik,” gospodar Bogdan Drožina opiše težko situacijo, v kateri so se znašli.

Bogdan Drožina

ekološka kmetija Brhanovi

“Na sadju bo škode od 40 do 50 odstotkov, na zelenjavi, ki ni bila zalita, pa je škoda 90-odstotna.”

Na kmetiji imajo sicer od leta 2015 urejen namakalni sistem z vrtino, vendar je zaradi dolgotrajne suše letos prvič presahnila. “Vode je bilo dovolj za zalivanje dveh rastlinjakov, za tretji rastlinjak in njive jo je zmanjkalo. Vode iz vodovoda ne smemo uporabljati, ker bi izpraznili sistem, pa tudi strošek porabe vode bi bil prevelik,” pojasnjuje Drožina, ki upa na pomoč države. “Če je vlada z različnimi ukrepi pomagala gospodarstvu, pričakujem, da bo tudi kmetom. Žal pa smo kmetje vedno zadnji,” razočarano pripomni.

Kjer so namakali, bo izplen boljši

V sežanski kmetijsko svetovalni službi si škodo na pridelkih tako zaradi suše kot tudi divjadi ogledujejo prav v teh dneh, zato natančne ocene škode še nimajo. “Izpadi pridelka bodo gotovo, tudi slabša kakovost. Na izpostavljenih legah in kjer so tla plitka, je škoda večja, kjer so namakali, pa bo izplen boljši,” je povedala Milena Štolfa iz sežanske izpostave KGZ Nova Gorica.

Tudi na Bistriškem bo sadjarska letina zelo odvisna od lokacije nasadov. “Stanje je različno. Tisti kmetje, ki niso imeli možnosti zalivanja, imajo manjši in tudi po kakovosti slabši pridelek. To velja še posebej za zgodnje sorte. Pozne sorte jabolk si bodo po zadnjem dežju lahko še kaj opomogle, čeprav je na Bistriškem v tem času padlo le nekaj milimetrov dežja,” je povedala Danijela Volk z bistriške kmetijsko svetovalne službe.

Jabolka, ki niso popadala po tleh, so poškodovana od toče. Foto: Katja Kirn Vodopivec

Miše je slivove nasade zalival z deževnico iz šestih vodnjakov. “Speljal sem okrog sto kubikov vode. Če sliv ne bi zalival, se bojim, da danes ne bi imel kaj pobrati. Za jablane je vode zmanjkalo,” pravi predsednik Društva brkinskih sadjarjev, ki meni, da so glede na čedalje daljša sušna obdobja edina rešitev za preživetje sadjarjev vodna zajetja, ki bi jih lahko uredili po vaseh, vendar kmetje sami take naložbe finančno ne zmorejo.

“Vodna zajetja in vrtine za namakanje bodo gotovo nova realnost kmetijstva. Vendar pa brez finančne pomoči države ne bo šlo, poenostaviti bi bilo treba tudi zapletene birokratske postopke pri pridobivanju vodnih dovoljenj. Predvsem pa je pomembno, da bi do finančne pomoči lahko prišli tudi manjši kmetje, ki na državnih razpisih običajno izvisijo, saj zaradi majhnosti kmetij in uvrščenosti obalno-kraške regije v razvito območje ne dosežejo dovolj točk,” poudarja tudi Štolfa.

---