Depresija pri otrocih ni redkost

Duševne težave ne izbirajo starostnih skupin. Tudi med otroci in mladostniki je zaradi načina in tempa življenja vse več stresnih, depresivnih, anksioznih in hiperkinetičnih motenj, pa tudi motenj hranjenja. Z novoustanovljenim centrom za duševno zdravje otrok in mladostnikov bo njihova obravnava lahko zgodnejša in kakovostnejša.

Vodja centra Nina Mlakar pravi, da nekateri starši težko sprejmejo, 
da ima njihov otrok težave, zato morajo informacijo dobiti na 
ustrezen način. Foto: Veronika Rupnik Ženko
Vodja centra Nina Mlakar pravi, da nekateri starši težko sprejmejo, da ima njihov otrok težave, zato morajo informacijo dobiti na ustrezen način. Foto: Veronika Rupnik Ženko

POSTOJNA > Zdravstveni dom Postojna je bogatejši za Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov, ki pokriva območje primorsko-notranjske regije.

Potrebe so velike

Za zgodnjo in celostno obravnavo otrok in mladostnikov s težavami v duševnem zdravju od šestega do dopolnjenega devetnajstega leta skrbi devetčlanski multidisciplinarni tim: pedopsihiatrinja, klinična psihologinja, psihologinja, specialna pedagoginja, logopedinja, delovna terapevtka, socialna delavka, diplomirani zdravstvenik in srednja medicinska sestra. Novost je tudi uvedba triaže.

Peter Svetina

varuh človekovih pravic

“Duševne bolezni ne izbirajo starostnih skupin. Tempo življenja jih množi.”

Vodja centra, pedopsihiatrinja Nina Mlakar pravi, da so potrebe po tovrstni pomoči velike, saj službe, ki se ukvarjajo z otroci in mladostniki, opažajo porast duševnih težav. Najpogostejše so motnje pozornosti in hiperaktivnost ter s tem povezane specifične učne težave, anksiozne in tudi depresivne motnje, ki v tej starosnti skupini niso nobena redkost. Srečujejo se tudi s psihozami in motnjami hranjenja. Mlakarjeva to povezuje z okoljem in časom, v katerem živimo. “Otroci so izpostavljeni vse več izbiram, vse večjim obremenitvam, ob tem pa velikokrat dobijo premalo opore in vodstva.”

Center je začel prve paciente sprejemati že poleti, njegov tim pa se je širil postopno. Do zdaj so obravnavali že več kot 200 otrok in mladostnikov, ki so v center napoteni preko pediatrov. Mlakarjeva poudarja, da je dragoceno tudi sodelovanje šol, vrtcev, centrov za socialno delo, nevladnih in drugih organizacij.

Postojnski center je eden prvih od 25 regionalnih centrov, ki jih s ciljem nadgraditve obstoječe mreže regijskih služb za duševno zdravje predvideva nova Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja.

Tveganje povečuje tudi revščina

Direktorica postojnskega zdravstvenega doma Irena Vatovec je ob petkovem uradnem odprtju centra poudarila, da so to možnost s pridom izkoristili, saj so prepoznali nujnost okrepitve pomoči otrokom in mladostnikom s težavami v duševnem zdravju. Zdravstveni dom je z lastnim denarjem (120.000 evrov) uredil in opremil prostore, delovanje pa financira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije.

Program je na odprtju podprl tudi Peter Svetina, varuh človekovih pravic Republike Slovenije. “Nad podatkom, da se je v zadnjih 15 letih število otrok in mladostnikov, ki se soočajo z duševnimi težavami, povečalo kar za dve tretjini, sem resnično zaskrbljen. Te številke namreč govorijo tudi o tem, kakšna družba smo postali,” je poudaril. “Duševne bolezni ne izbirajo starostnih skupin. Tempo življenja jih množi. Prav tako povečuje tveganje za duševne bolezni revščina.” Poleg tega pri varuhu še vedno prepogosto ugotavljajo, da so ljudje z duševnimi motnjami diskriminirani, stigmatizirani in celo zatirani. “Prepoznavanje in sprejemanje duševnih bolezni, pravilno ravnanje, zadostna strokovna pomoč - pa ne le obolelim, ampak tudi svojcem -, ustrezne razmere za bivanje, predvsem pa preventiva, to je osveščanje in informiranje, so zato naš izziv za danes in za jutri,” je še dejal Svetina.


Najbolj brano